URS člen 153, 153/4, 160, 160/1, 160/1-3, 160/1-4. ZUreP-2 člen 58. ZUstS člen 44, 47. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
prostorsko načrtovanje - občinski prostorski načrt (OPN) - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravna sodišča razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne smejo uporabljati, in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, niso (več) pristojna.
GZ člen 55, 55/1, 55/1,3. ZVO-1 člen 58, 64. URS člen 14, 14/2.
gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - vstop v postopek - javna objava - integralni postopek
V integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti enake pravice, kot v navadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja (tj. brez okoljevarstvenega soglasja). Tako se namreč zagotavlja, da podobni položaji, kot je navaden postopek izdaje gradbenega dovoljenja, niso ugodnejši od tistih, ki so določeni za izvajanje Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, tj. integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
Na navedbe v tožbi, ki se ne nanašajo na izpodbijani upravni akt, temveč na sam izvršilni naslov, sodišče ni odgovorilo, saj sodišče odloči le o predmetu upravnega spora in ne more posegati na odločbe iz predhodnega upravnega postopka. Že v pritožbi zoper prvostopni upravni akt, izdan v izvršilnem upravnem postopku, pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe (izvršilnega naslova), ki se izvršuje (prvi odstavek 292. člena ZUP).
Ker tožena stranka ni dokazala, da je bila leasing pogodba sklenjena pred vložitvijo vloge, to pomeni, da tožeče stranka ni kršila določil točke 4.a Javnega poziva.
celovita presoja vplivov na okolje - varstvo okolja - okoljevarstveno soglasje - predhodni postopek
Naknadna uvedba predhodnega postopka po 51. a členu ZVO-1 je mogoča le izjemoma, in sicer kvečjemu tedaj, kadar ta postopek ni bil opuščen zaradi kršitve, tj. opustitve predpisane izvedbe predhodnega postopka, ampak je nosilec posega presojo opustil, ker mu je to dovoljeval predpis. Iz sodne prakse izhaja tudi obveznost odpraviti kršitev, je v primeru, če je bila presoja opuščena zaradi kršitve obveznosti iz prvega odstavka 51.a člena ZVO-1, po presoji Vrhovnega sodišča tako kršitev treba odpraviti tako, da se uvede postopek iz osmega odstavka 51.a člena ZVO-1. Nosilec posega mora torej vložiti vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja iz 57. člena ZVO-1, ki ji mora priložiti ne le projekt (53. člen ZVO-1), temveč tudi ustrezno poročilo o vplivih na okolje, vključno z vplivi od vzpostavitve objekta dalje.
tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - abstrakten splošni akt - prostorski akti - pristojnost upravnega sodišča - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - pristojnost Ustavnega sodišča
Upravno sodišče razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenih zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne sme uporabljati in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, ni (več) pristojno. Nepristojnost sodišča za odločanje v upravnem sporu pa je razlog za zavrženje tožbe.
ZVO-1 člen 3, 3/8, 57, 57/2, 61, 68, 68/2, 69, 77. ZV-1 člen 69, 69/2, 74, 74/1, 74/3, 76. GZ člen 3, 3/1, 3/1-6, 3/1-25, 4.
okoljevarstveno soglasje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja - okoljevarstveno dovoljenje - vodovarstveno območje - obstoječa naprava - nova naprava - exceptio illegalis - presoja vpliva na okolje - nevarna snov - proizvodnja z nevarnimi snovmi
Med strankami ni sporno, da nameravani poseg zajema proizvodnjo, v katero so vključene nevarne snovi. Zato je treba v primeru, kot je obravnavani, ko je za ta poseg treba pridobiti okoljevarstveno soglasje - saj je to predmet izpodbijane odločbe, preveriti tudi, ali izvedba nameravanega posega predstavlja gradnjo objekta ali naprave.
Naprava je po GZ lahko bodisi objekt, bodisi sestavina objekta, ki je namenjena delovanju objekta. V primeru, če je naprava objekt, ki je namenjen proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, je treba zgolj preveriti, ali gre za takšna vzdrževalna dela v zvezi s proizvodnjo nevarnih snovi, za katera je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje in so že zato prepovedana po 69. členu ZV-1. V primeru, če je predmet nameravanega posega naprava, ki je zgolj sestavina objekta, pa je pomemben tudi namen objekta in če ta ni namenjen proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, je po presoji sodišča poleg navedenega (tj., da gre za vzdrževalna dela, za katera je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje) treba upoštevati opredelitev naprave po ZVO-1.
Če so predmet nameravanega posega naprave, ki so namenjene proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, je tako za odločitev v zadevi, ali gre za gradnjo naprave po 69. členu ZV-1, bistveno zgolj, ali je za te naprave treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
Uredba je na zakon vezana tako, da v vsebinskem smislu ne sme določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi. Zato je določbe predmetnih uredb mogoče uporabiti le, če njihova uporaba ne pripelje do rezultata, ki je v nasprotju z zakonsko ureditvijo.
okoljevarstveno soglasje - privolitev stranskega udeleženca v umik zahtevka - umik zahtevka - stranski udeleženec - izjava o umiku
Po oceni sodišča sicer z umikom strankine zahteve za izdajo okoljevarstvenega soglasja pravice stranskih udeležencev z nasprotnim interesom niso v ničemer prizadete. Omejitve iz drugega odstavka 134. člena ZUP tako ne veljajo, ko v postopku kot stranka z nasprotnim interesom nastopa zgolj stranski udeleženec, zato ga tudi ni treba obveščati o umiku zahteve. Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj (ex tunc), zato se šteje, da zahteva sploh ni bila vložena. Do posega v pravni položaj stranskih udeležencev (če bi bil tožniku takšen položaj priznan) bi tako lahko prišlo šele v primeru izdaje upravne odločbe, to pa se glede na umik zahteve ne bo zgodilo. Glede na navedeno je toženka lahko izdala sklep o ustavitvi postopka, ne da bi tožniku pred izdajo sklepa poslala umik zahteve v izjavo.
Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (2013) člen 2, 2/6, 4, 4/1, 4/1-1b, 6, 6/1, 6/2, 6/2-1. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2.
Tožnik ima prav, da se v primeru iz šestega odstavka 2. člena Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata pri preverjanju pogojev za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja ne uporablja določba 1. b točke prvega odstavka 4. člena Uredbe. Vendar pa se toženka v izpodbijani odločbi do tega sploh ni opredelila, niti navedenih dejstev v odgovoru na tožbo ni zanikala. Po presoji sodišča je zato obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, saj iz nje niso razvidni razlogi za odločitev prvostopenjskega upravnega organa, ki bi upoštevali vse potrebne podatke.
Tožena stranka v obrazložitvi sprejemljivosti vplivov izvedbe plana ni navedla predpisov, na katere opira svojo odločitev, temveč je le na splošno navedla, da je s presojo ugotovila, da je stopnja pozidanosti prevelika oziroma neustrezna in bi imela bistven škodljiv vpliv na krajinske značilnosti območja z ohranjenimi jasami v gozdnem prostoru in na habitatne tipe ter na življenjski prostor velikih zveri. Pri tem se le na splošno sklicuje na prostorski akt občine ter navaja, da je območje sklenjen življenjski prostor velikih zveri, pri čemer ne navaja podlag za tako ugotovitev.
ZVO-1 člen 157, 157-1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 18.
inšpekcijski ukrep - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - okoljevarstveno dovoljenje
Četrti odstavek 18. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo določa, da morata način oddaje in prevzema odpadne embalaže družba za ravnanje z odpadno embalažo in izvajalec javne službe urediti s posebno pogodbo. S to pogodbo se torej uredi le način oddaje in prevzema odpadne embalaže ter morebitni obseg (količina) odpadne embalaže, ki so jo družbe za ravnanje z odpadno embalažo dolžne prevzeti v nadaljnjo predelavo, ne pa tudi način postopanja z odpadki, ki jih tožeča stranka prevzame v obdelavo preden te odpadke odda v nadaljnjo predelavo. Načina ravnanja z odpadno embalažo, potem ko jo je tožnica že prevzela v svoj center, ni mogoče urediti s pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo in ga tudi nobena od predloženih pogodb ne ureja, pač pa je navedeno določeno v okoljevarstvenem dovoljenju.
Terjatev iz naslova stroškov, ki nastanejo v zvezi z odstranjevanjem odpadkov, je strošek stečaja in zato tudi strošek prisilne poravnave, v posledici česar potrjena prisilna poravnava na tako terjatev ni mogla učinkovati.
Sodni preizkus višine stroškov izvršbe se omejuje na preizkus, ali je upravni organ obstoj in višino posameznih stroškovnih postavk v odločbi ustrezno obrazložil, ali te postavke niso očitno nerazumne in ali so v skladu z listinami v upravnem spisu.
inšpekcijski ukrep - ukrep občinskega inšpektorja - priključitev na javni vodovod - gospodarske javne službe - oskrba s pitno vodo
Ker je za oskrbo s pitno vodo predpisana obvezna občinska gospodarska javna služba, ki je v občini urejena z odlokom in je obveznost priključitve stavbe na javni vodovod predvidena zaradi zakonske obvezne uporabe javne dobrine (vode), je priključitev na javni vodovod v naselju, kjer leži tožnikova nepremičnina, obvezna. Zato so neutemeljena zatrjevanja tožeče stranke, da je priključek na javni vodovod stvar njegove izbire in tako tudi ni podana kršitev 2. člena Ustave RS.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno zemljišče
Iz 1. točke prvega odstavka 153. člena ZON jasno izhaja, da je zavezanec za izvedbo naloženih ukrepov povzročitelj škode oziroma nezakonitega posega v naravno vrednoto, kar pa ni nujno lastnik zadevnega zemljišča.
presoja vplivov objekta na okolje - okoljevarstveno soglasje - predhodni postopek - priznanje lastnosti stranke - izgradnja poslovnega objekta - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec - asfaltna baza
Stranka, ki ni nosilec nameravanega posega v okolje oziroma nevladna organizacija dokazuje v predhodnem postopku (za ugotovitev, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje) svoj pravni interes zaradi priznanja lastnosti udeleženca v tem postopku na podlagi 43. člena ZUP.
Ko gre torej za objekt, za katerega je treba opraviti tudi presojo sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave (za kakršnega nesporno gre v obravnavanem primeru), je odločitev o tej presoji vsebovana v odločitvi o izpolnjevanju pogojev za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ta pa je po prvem odstavku 50. člena GZ sestavni del odločitve v gradbenem dovoljenju, izdanem v integralnem postopku.
Presoja iz četrtega odstavka 6. člena Habitatne direktive se kot določba, ki pomeni odstopanje od merila za izdajo soglasja, določenega v tretjem odstavku tega člena (zaradi česar je treba to določbo direktive razlagati ozko), lahko uporabi šele po tem, ko so bile posledice posega preučene v skladu z določbami navedenega tretjega odstavka 6. člena Habitatne direktive.
Da se lahko šteje, da so bile posledice posega preučene v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Habitatne direktive, pa mora presoja zajeti vse zaščitene habitatne tipe in vrste na vplivnem območju posega.
Navedeno pomeni, da je odločba o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave, vedno tudi odločba o okoljevarstvenem soglasju v delu, ki se nanaša na naravo, saj se z njo da soglasje k neugodno ocenjenem posegu in v tem delu nadomesti sicer negativno (zavrnitveno) odločitev o okoljevarstvenem soglasju (sedmi odstavek 101. e člena ZON), ki bi bila sicer izdana zaradi neugodno ocenjenega posega v naravo.
okoljska škoda - zastavna pravica - izvršba po drugih osebah - stroški inšpekcijskega postopka
Zoper tožečo stranko, ki svoje obveznosti po inšpekcijski odločbi ni izvršila, je bil utemeljeno začet postopek izvršbe po drugih osebah. Pri tem so nastali v sklepu navedeni stroški, glede teh pa ima Republika Slovenija glede na določbo 157.c člena ZVO-1 zastavno pravico.
Pravnomočna mora postati odločitev v predhodnem postopku po 51.a členu ZVO-1 o tem, da je za napravo treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, da bi se postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, ki je bil prekinjen prav iz tega razloga, lahko nadaljeval z odločitvijo o njegovem zavrženju, ker tožnik ni pridobil pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja.
ZVO-1 člen 40, 40/1, 40/2, 40/3, 40/7. Uredba o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje (2009) člen 2, 3. ZUP člen 214.
celovita presoja vplivov na okolje - odločba o obveznosti izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje - mnenje organa - obrazložitev upravne odločbe
Tožena stranka je pridobila mnenja od ministrstev in organizacij o verjetnosti pomembnejših vplivov planov na okolje z vidika njihove pristojnosti, vendar svoje ocene o potrebnosti celovite presoje vplivov na okolje ni oprla na ta mnenja, ravno obratno, ocenila je, da je celovita presoja vplivov na okolje potrebna. Njena ocena je torej v nasprotju s posameznimi mnenji presoje vplivov na okolje s strani pristojnih organizacij in ministrstev. Takšna ocena je dopustna, mora pa biti oprta na zakonsko pooblastilo in mora upoštevati merila, kar mora biti obrazloženo.
ZVO-1 člen 51a, 51a/2. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 3, 3/2, 3/2-2.
varstvo okolja - predhodni postopek - presoja vpliva na okolje
Toženka v obravnavanem primeru predmetnih skladišč ni obravnavala samih zase, temveč kot del naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, niti svoje odločitve ni oprla na točki C.III.3 in C.III.3.1 Priloge 1 Uredbe o presoji vplivov na okolje in tam določena praga. Glede na navedeno je za konkretni poseg tako upoštevaje slovensko, kot evropsko pravno ureditev, treba izvesti postopek, v katerem se odloči, ali je za ta poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.