ZUP člen 142, 142/1, 142/5, 246, 246/1. ZVO-1 člen 46.
varstvo okolja - predhodni postopek - presoja vpliva na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Tožnik ima pravni interes za pritožbo zoper sklep organa, ki je njegovo vlogo za priznanje stranskega udeleženca zavrnil. Kolikor tožnikova pritožba ni utemeljena zaradi razlogov, ki jih je navedel drugostopenjski organ, in se nanašajo na pravni interes v zvezi z vodenjem predhodnega postopka, bi moral organ o pritožbi odločiti po vsebini in jo iz navedenega zavrniti, ne pa zavreči.
ZUP člen 274, 274/1, 274/2, 275, 275/1. ZVO-1 člen 62, 153, 153/2.
zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - stranka - varstvo okolja - nevladna organizacija - aktivna legitimacija
Sodišče se strinja s tožnikom, da bi mu, kot nevladni organizaciji na področju varstva okolja, toženka ob upoštevanju citirane določbe 153. člena ZVO-1 morala priznati aktivno legitimacijo za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva odprave odločbe po nadzorstveni pravici.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 30, 30/5.
odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Da bi obveznosti DROE do prevzema odpadne embalaže lahko postale upravne zadeve, bi moral ZVO-1 določiti, da o teh obveznostih po uradni dolžnosti ali na vlogo stranke odloči določen pristojni organ in jih naloži z upravno odločbo (v skladu z načelom zakonitosti delovanja uprave po 120. in 153. členu Ustave Republike Slovenije). Če bi bila taka upravna odločba izdana in bi v izreku nalagala obveznost konkretnega subjekta (tožnika), da prevzame odpadno embalažo, bi se lahko tudi prisilno izvršila. Objava deležev prevzemanja odpadne embalaže z izpodbijanim sklepom pa po oceni sodišča take vsebine nima. Z njim se namreč ne določa obveznost konkretnega subjekta za prevzem odpadne embalaže, saj toženka o tem niti po ZVO-1 niti po Uredbi o embalaži in odpadni embalaži ne more odločiti. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, niti iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, zato so tožnikovi ugovori v smislu poseganja v njegov pravni položaj z izdajo izpodbijanega sklepa neutemeljeni.
ZVO-1 člen 146d, 146g. ZUP člen 67, 67/1, 237, 237/2, 237/2-7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada - poziv za odpravo pomanjkljivosti vloge - zavrženje vloge - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
V izpodbijanem sklepu toženka navaja zgolj, da je vlagatelja dne 8. 5. 2019 pozvala k predložitvi kopije odločbe, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, ter da te tožnik v postavljenem roku ni predložil. Sodišče tako pritrjuje tožniku, ki izpostavlja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je toženka tožnika k dopolnitvi vloge pozvala že dne 13. 7. 2018 ter da je tožnik v odgovor na navedeni poziv toženki posredoval stavbno in uporabno dovoljenje (naknadno, na kasnejši poziv, ji je posredoval tudi drugo dokumentacijo). Prav tako pa iz izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, zakaj je toženka predloženo dokumentacijo (očitno) štela za neustrezno z vidika zahtev v Javnem razpisu. Izpodbijanega sklepa z vidika tožbenih navedb o ustreznosti predložene dokumentacije tako ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP ter po 1. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom istega člena.
GZ člen 92, 92/1, 92/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - nedovoljena gradnja - postopek po uradni dolžnosti - pravnomočnost odločbe - ugoditev tožbi
Pravnomočnost je dvojna: formalna in materialna. Formalna pravnomočnost odločbe je lastnost, zaradi katere stranka odločbe ne more izpodbijati v upravnem sporu oziroma v drugem postopku sodnega nadzora nad upravo, seveda tudi ne s pritožbo ali z drugim rednim pravnim sredstvom. Formalno pravnomočna je tudi tista odločba, s katero je bil zahtevek stranke zavrnjen, torej iz katere ne izhaja za stranko nobena pravica ali obveznost.
Ker 1. točka izreka (predhodne) odločbe ni postala dokončna in pravnomočna, je bila po presoji sodišča izdaja v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, ki je temeljila na zmotni ugotovitvi pravnomočnosti prej navedene odločbe, najmanj preuranjena.
ZUP člen 224, 229, 229/1, 229/3. ZON člen 1, 1/1, 115, 115/1, 118.
Natura 2000 - naravovarstveno soglasje - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
ZUP vsebuje splošna sistemska pravila o tem, kako se odloča o pritožbi. Za to, ali je zoper odločbo konkretnega organa možna pritožba, kdo o njej odloča in kakšni so njeni učinki, pa je treba uporabiti zakone, ki urejajo posamezna področja in organizacijo upravnih organov. V pričujočem primeru je to ZON.
Besedilo 118. člena ZON ne pušča nobenega dvoma. Naslovljeno je „Zastopanje interesov ohranjanja narave“ in jasno opredeljuje postopke, v katerih tožeča stranka zastopa te interese. Gre za postopke, katerih predmet so sestavine biotske raznovrstnosti, naravne vrednote ali zavarovana območja. Med slednje se uvršča Območje Natura 2000. Do enakega sklepa vodijo tudi logična, sistematična in teleološka (funkcionalna) razlaga pravila. Tožeča stranka je namreč organizacija, pristojna za ohranjanje narave (prvi odstavek 115. člena ZON), kar vključuje ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot (prvi odstavek 1. člena ZON).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1. Uredba o organih v sestavi ministrstev (2015) člen 14, 14/3, 14/3-1.
okoljska škoda - poročilo - upravni postopek - upravna zadeva - ni upravna zadeva - zavrženje vloge
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da Poročilo vsebuje opis postopka vzorčenja in predstavitev rezultatov kemijske analize odvzetih vzorcev sanacijskega materiala ter površinskih in podzemnih voda na območju delovanja tožnika, z njegovo pripravo pa je Agencija Republike Slovenije za okolje za toženko opravila analizo – strokovno delo, kar je po 1. točki tretjega odstavka 14. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev ena od njenih temeljnih nalog. Takšna opravila, ki imajo analitični, tehnični in strokovni značaj, so materialna dejanja (realni akti), ki jih organi ne opravljajo v upravnem postopku, čeprav sestavljajo del njihovega upravnega delovanja. Ker ta opravila oziroma dejanja po svoji naravi nimajo neposrednih pravnih učinkov, jih ni mogoče šteti za posamičen in konkretni upravni akt (odločbo v upravni zadevi).
ZIN člen 24, 24/4. ZUP člen 43, 43/1, 43/3, 142, 142/1, 142/5.
ukrep okoljskega inšpektorja - stranski udeleženec - pravica do pritožbe
Vsak subjekt, ki mu je bila priznana pravica, da se kot stranski udeleženec udeležuje upravnega postopka, ima že po zakonu tudi pravico do vložitve pritožbe zoper odločbo, s katero je bil ta postopek končan. Ker je bil v predmetnem inšpekcijskem postopku tožniku pravnomočno priznan status stranskega udeleženca, mu pravice do pritožbe zoper inšpekcijsko odločbo (v mejah priznane pravice do stranske udeležbe) tako ni mogoče odreči.
ZVO-1 člen 51a. Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija, 1998) člen 6, 6/1, 6/1-b.
okoljevarstveno soglasje - presoja vpliva na okolje - stranka v postopku
Tožnik si s svojo udeležbo v predhodnem postopku ne more (več) izboljšati svojega pravnega položaja, ker se o vprašanjih, zaradi katerih tožnik želi biti udeležen v tem postopku, niti ne bo odločalo v tem postopku, temveč bo tožnik svoje pravne koristi lahko varoval v nadaljnjih postopkih presoje vplivov na okolje in pridobivanja okoljevarstvenega soglasja.
ZUP člen 6, 6/2. ZUreP-2 člen 260, 260/1. ZUT člen 4, 4/3.
upravna taksa - namenska raba prostora - potrdilo - zemljišče - parcela - nepremičnina - načelo ekonomičnosti - prosti preudarek
Iz izpodbijane odločitve ni razvidna podlaga za odločanje po prostem preudarku v konkretnem primeru. V drugem odstavku 6. člena ZUP so namreč za zakonitost uporabe diskrecijske odločitve določeni trije pogoji: 1. upravni organ mora imeti za diskrecijsko odločanje izrecno pooblastilo v zakonu ali predpisu lokalne skupnosti, 2. diskrecijska odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in 3. diskrecijska odločba mora biti izdana v skladu z namenom, za katerega je bilo pooblastilo dano. Ob tem pooblastilo ni dano tako, da bi iz norme izrecno izhajalo, da gre za pooblastilo za diskrecijsko odločanje, temveč se kaže v uporabi pojmov, kot so organ sme, organ lahko ali organ je pooblaščen, da dovoli, naloži. Ker organ prve stopnje in toženka v izpodbijani odločitvi nista navedla zakona oziroma predpisa lokalne skupnosti, ki organu daje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti.
Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija, 1998) člen 6, 6/1, 6/1-b. ZVO-1 člen 51, 51/1, 51/5. ZUP člen 246.
presoja vpliva na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Ni sporno, da je tožnik vložil zahtevo za priznanje statusa stranskega udeleženca v predhodnem postopku presoje vplivov na okolje, ki je bila zavržena, hkrati pa je bilo z istim aktom tudi odločeno, da je za predmetni poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. To pomeni, da je bilo v celoti odločeno o predmetu predhodnega postopka, odločitev, ki jo je organ sprejel, pa je ravno odločitev, ki jo je tožnik zasledoval s svojo zahtevo za udeležbo v tem postopku in kar izrecno zatrjuje tudi v tožbi, tj. da je treba za nameravani poseg v prostor izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tožnik si torej s svojo udeležbo v predhodnem postopku ne more izboljšati pravnega položaja, ker se o vprašanjih, zaradi katerih želi biti tožnik udeležen v postopku, niti ne bo odločalo v tem postopku, saj je ta pravnomočno zaključen. Tožnik bo lahko svoje pravice in pravne koristi v zvezi z nameravanim posegom varoval v nadaljnjih postopkih presoje vplivov na okolje in pridobivanju okoljevarstvenega soglasja (ki ga mora nosilec posega sprožiti, če želi pridobiti gradbeno dovoljenje).
V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni ZVO-1 torej nedvoumno predvideva posebno okoljevarstveno dovoljenje za IED napravo in posebno okoljevarstveno dovoljenje za obrat. Za pridobitev vsakega od teh dovoljenj je predpisan samostojen postopek, ki se začne izključno na vlogo stranke, medtem ko lahko do spremembe teh dovoljenj iz razlogov, ki so v zakonu izrecno našteti, pride tudi po uradni dolžnosti. Združevanje obeh postopkov je mogoče le na podlagi zahteve upravljavca, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
V predmetnem okoljevarstvenem dovoljenju je treba natančno določiti vsebino obveznosti tožnice kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki izvaja (le) obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca, kot je tudi določena v tretjem odstavku 41. člena Uredbe o embalaži in odpadni embalaži.
Odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar.
ZUP člen 87, 97. ZUS-1 člen 24, 24/1, 36, 36/1, 36/1-2.
prepozna tožba - zavrženje tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - javna korist
Iz navedenega nespornega procesnega dejanskega stanja torej izhaja, da je imela tožnica možnost, da bi se ob ustrezni skrbnosti zavedala, da ji je bila vročitev pošiljke poskušana, preden jo je vročevalec vrgel v nabiralnik in da posledično dne 13. 6. 2022 v nabiralnik vržena pošiljka ne more šteti za dan vročitve, ampak je bil ta nujno prej. Zato bi lahko ob potrebni skrbnosti s poizvedovanjem pri organu toženke brez velikih težav ugotovila, kdaj je (na podlagi fikcije vročitve) začel teči rok za tožbo v upravnem sporu.
ZVO-1 člen 20, 20/9, 20/10, 85, 85/6. ZUP člen 213, 213/6. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 41, 41/3. Direktiva 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži člen 8, 8a.
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali pogoji za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja obstajajo tudi v konkretnem primeru. Vsebina odločitve o pravici ali obveznosti stranke mora biti namreč formulirana tako, da je jasno in konkretizirano izražena v dispozitivu odločbe. V predmetnem okoljevarstvenem dovoljenju je zato treba natančno določiti vsebino obveznosti tožnice, kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki izvaja (le) obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca, kot je tudi določena v tretjem odstavku 41. člena Uredbe o embalaži in odpadni embalaži.
Sklicevanje na predpis, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, ne more biti pravno upoštevno, saj mora biti pravilo, ki ga je treba upoštevati, oblikovano v izreku, ker se o pravici oziroma obveznosti odloči z dispozitivom odločbe. Materialno pravnomočen postane samo dispozitiv odločbe, s katerim se glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretnem primeru odloča o pravni posledici, ki sledi iz abstraktne pravne norme; drugi sestavni deli odločbe, npr. obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, pa ne postanejo pravnomočni.
ZG člen 46, 46/5. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (2005) člen 9, 9/1, 9/2. ZUP člen 214.
posegi v gozd - soglasje za gradnjo objekta v gozdu - poseg v varovalni gozd - neobrazložena odločba
Odločanje o posegu v varovalni gozd obsega tehtanje možnosti, da poseg bistveno zmanjša funkcije, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalnega. V tem pogledu je izostala presoja tožene stranke. V prvi vrsti ni jasno za kateri konkretni namen je bil ta gozd razglašen za varovalnega.4 Posledično je ocena, da vsak objekt zaradi ekstremnosti rastišča ni sprejemljiv ter da je njegov vpliv na varovalni gozd negativen, že zato pomanjkljiva.
inšpekcijski ukrep - okoljska škoda - inšpekcijski zavezanec - obremenjevanje in uničenje okolja
Kot izvajalec občinske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter s tem kot upravljavec male komunalne čistilne naprave, ki je sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja, se tožnik šteje za povzročitelja čezmerne obremenitve ter s tem za zavezanca po prvem odstavku 9. členu ZVO-1, ki je dolžan upoštevati predpise o ravnanju z odpadno komunalno vodo in o obratovanju čistilne naprave z namenom, da prepreči okoljsko škodo, ki grozi.
presoja vpliva na okolje - namenska raba zemljišč - predhodni postopek - pavšalne in neizkazane navedbe
V zvezi s tožbenimi navedbami, da so predmetna zemljišča v naravi travnik in delno gozd, pa sodišče pojasnjuje, da tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev, da so predmetna zemljišča po dejanski rabi kmetijska in gozdna zemljišča, vendar nadalje izhaja tudi neprerekana ugotovitev, da je v OPN njihova namenska raba „druga območja centralnih dejavnosti, površine za industrijo, površine cest in površine ostale prometne infrastrukture“, iz česar sledi, da je poseg glede na prostorski akt dopusten. Drži sicer, da je ta postopek namenjen ravno temu, da se ugotovi, ali poseg lahko pomembno vpliva na okolje, pri čemer je treba upoštevati izbirna merila, ki so določena v Prilogi 2 k Uredbi, vendar tožnik, kot že rečeno, niti ne navaja, kateri vplivi na okolje naj bi bili prekomerni.
postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja - obnova postopka - vstop v postopek - stranski udeleženec - pravni interes
Prizadeta stranka ima kot lastnica komunalne čistilne naprave, na katero je nesporno priključena tudi tožnikova naprava, obveznost zagotavljati čiščenje komunalne odpadne vode tako, da ne presega predpisanih mejnih vrednosti. Na navedeno odločitev ne vpliva okoliščina, da je je bilo tožniku že prej dovoljeno odvajanje iste količine odpadnih voda, saj se s predmetnim okoljevarstvenim dovoljenjem naprava po izrecni določbi 85. člena ZVO-1F4 prilagaja zahtevam (novega) predpisa (tj. Uredbe). Prav tako na odločitev v tej fazi postopka ne vpliva okoliščina, da je tožnik do sedaj upošteval predpisane mejne vrednosti, saj se, kot že rečeno, o tem, ali bo prišlo do nedovoljenega posega v položaj stranskega udeleženca, odloča v postopku o glavni stvari. To pomeni, da za odločitev v zadevi ni bistveno, ali gre za protipravno ravnanje, kot to zatrjuje tožnik. Sodišče dodaja, da je tudi SEU v zadevi C-197/18 že pojasnilo, da zgolj prekoračitev ali nevarnost prekoračitve tam določenega praga onesnaženosti neposredno zadeva fizične ali pravne osebe, tj. tudi tiste, ki jih prekoračitev tam navedenega praga prisili k porabi stroškov za njihovo čiščenje.