Med strankama postopka je sporna določba dvanajstega odstavka 20. člena ZVO-1, po kateri morajo DROE v svojem imenu zagotavljati ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Republike Slovenije nastanejo iz izdelkov PRO, ki pa jo je treba razlagati v skladu z zahtevami Direktive o odpadkih. Če pa to ob uporabi uveljavljenih metod razlage prava ne bi bilo mogoče in bi bila zato z njimi v nasprotju, bi bilo naslovno sodišče v skladu s stališčem Sodišča Evropske unije (EU), da pristojno sodišče po potrebi zakonskega akta, ki je v nasprotju s pravom EU, ne uporabi, dolžno uporabo dvanajstega odstavka 20. člena ZVO-1 odkloniti.
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
GZ člen 35, 43, 52, 53, 53/3, 55, 55/1, 57, 57/3,107,107/2. ZVO-1 člen 51, 89, 89/1. ZON člen 64, 97,101,101/7,101c, 101e, 101f, 102,111. ZIUZEOP člen 20, 100č. ZUPUDPP člen 3. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 6, 6/3, 6/4. Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje člen 6, 6/3, 6/4.
gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti načrtovanega posega v naravo - javna korist
Presojo „ustreznosti“ oziroma sprejemljivosti vplivov na podlagi PVO mora opraviti pristojni upravni (javni) organ, določen z zakonom (51. člen ZVO-1, v povezavi z 111. členom ZON).To izrecno poudarja tudi SEU. Kritična presoja ne pomeni, da organ sam preverja, ali so številne ugotovitve, ki izhajajo iz PVO oziroma dodatka k PVO, pravilne, saj z znanjem, ki je zbir strokovnih študij, niti ne razpolaga. Kritična presoja pa pomeni, da mora organ presoditi, ali informacije, ki izhajajo iz predloženega PVO in dodatka PVO, omogočajo celovite, natančne in dokončne ugotovitve ter sklepe, ki lahko odstranijo vsak razumen znanstven dvom glede učinkov predvidenih del in ukrepov za omilitev vplivov oziroma izravnavo škode, ali pa iz PVO izhajajo nejasnosti, nedoslednosti, nasprotujoča stališča in nepopolni zaključki, saj v takem primeru svoje presoje oziroma odločitve nanj ne more opreti.
V postopku prevlade javnega interesa je treba presojati vse tiste vplive na okolje in na vse tiste vrste, od katerih je odvisno uresničenje varstvenih ciljev za habitatne tipe in vrste, za katere je Natura 2000 območje določeno, in odločiti o vseh pogojih, pod katerimi je poseg za kvalifikacijske vrste sprejemljiv, kar torej obsega odločanje o vseh tistih vidikih okolja, ki so v posamezni zadevi relevantni.
SEU je vprašanje, ali je presoja po Ptičji direktivi, kar pa velja tudi za presojo po členu 6(3) Habitatne direktive, ustrezna, če ni dokazov ali verodostojnih posodobljenih podatkov o pticah na tem območju, obravnavalo v zadevi C-43/10. Zaključilo je, da ni mogoče šteti, da je presoja primerna, kadar ni dokazov ali verodostojnih in posodobljenih podatkov o pticah na zadevnem PVO.
V obravnavani zadevi PVO in dodatek k PVO ne omogočata nedvoumnih končnih sklepov, da je presoja „ustrezna“, tj. da vplivov gradnje in obratovanje HEMO na kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Krka s pritoki ne bo (z izjemo zvezdogleda, za katerega je ugotovljen bistven vpliv). Tožnica je namreč s konkretnimi ugovori o neustreznih podatkih glede stanja vrst in določanja con zbudila utemeljen dvom v pravilnost teh zaključkov, toženka pa ni (prepričljivo) obrazložila, zakaj jih šteje za neutemeljene, kar je bistvena kršitev določb postopka, saj odločbe ni mogoče preizkusiti. Posledično je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Vse vplive, ki lahko škodujejo kvalifikacijskim vrstam (in vrstam, ki vplivajo na doseganje ciljev, zaradi katerih so zaščitene), je treba obravnavati pred odločitvijo o prevladi javnega interesa, v postopku prevlade pa presojati, ali so pravilno ugotovljeni in ali je njihov vpliv pravilno ocenjen, kar pomeni, da je treba v odločbi, izdani v tem postopku, določiti tudi vse v zvezi s tem vplivom relevantne ukrepe. Ker zamuljeno stanje vode očitno vpliva na habitat kvalifikacijskih vrst, tj. na drstišča in njihovo prehranjevanje, vsi ukrepi, ki se sicer nanašajo na stanje voda ali ravnanje z odpadki, kadar vplivajo na kvalifikacijsko vrsto, sodijo v izpodbijano odločbo.
Četudi ZZRS ni mnenjedajalec v tej zadevi, bi se moral do tega, ali je investitor v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja upošteval njegove smernice, izrecno opredeliti. Pomembno namreč je, da so litofilna drstišča načrtovana skladno s temi smernicami in s tem drugače, kot so bila načrtovana na HE T., kjer glede na monitoringe niso funkcionalna, saj ne sme obstajati noben razumen znanstveni dvom, da bodo delovala.
Čeprav v predmetni zadevi ne gre za nevarno zemljino, so rezultati analize izkopane zemljine pokazali, da so preseganja mejnih vrednosti za svinec, kadmij, živo srebro, zato skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, izkop ni primeren za nasipavanje.
Obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za pravno ali fizično osebo, ki predeluje ali odstranjuje svoje odpadke ali odpadke drugih povzročiteljev po predpisanih postopkih, je določena v drugem odstavku 20. člena ZVO-1.
ZVO-1 člen 20, 20/9, 20/10, 20/12, 157, 157/1, 157/1-1. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv člen 8, 8a. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 39.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - pomanjkljiva obrazložitev - kršitve pravil postopka
Med strankama je sporna določba dvanajstega odstavka 20. člena ZVO-1, po kateri morajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) v svojem imenu zagotavljati ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Republike Slovenije nastanejo iz izdelkov PRO, ki pa jo je treba razlagati v skladu z zahtevami Direktive o odpadkih. Sodišče sodi, da je razlaga, ki je skladna s pravom Unije, ta, da so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
Izrek zadosti standardu obvezne konkretizacije izreka. Jasno je namreč, da gre za vse odpadke, ki so predhodno skladiščeni izven obstoječega objekta v velikosti 400 m2, št. objekta 3804 ter novega pokritega objekta v velikosti 1000 m2, na zemljišču s parc. št. 55/8, k.o. ... Da je izrek jasen in določen, potrjuje tudi dejstvo, da mora tožnik odpadke zbirati, kot izhaja iz načrta zbiranja odpadkov, tj. da jih mora predhodno skladiščiti v pokritih objektih zbirnega centra, kar vse je obširno navedeno tudi v obrazložitvi.
celovita presoja vplivov na okolje - sodelovanje javnosti - načelo javnosti
Ni dvoma, da je bila javna obravnava opravljena, preden je Ministrstvo ugotovilo, da je Okoljsko poročilo ustrezno (prvi odstavek 43. člena ZVO-1 in tretji odstavek 17. člena Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe plana na okolje). Prav tako je jasno, da javna razgrnitev Okoljskega poročila, potrjenega s strani Ministrstva, ni trajala najmanj 30 dni, temveč kvečjemu šest dni (prvi odstavek 43.člena ZVO-1). S tem sta bili kršeni načeli javnosti (13. člen ZVO-1) in sodelovanja (prvi odstavek 6. člena ZVO-1). Javnosti tako ni bilo omogočeno, da se seznani z ustreznim, to je potrjenim Okoljskim poročilom, niti ni imela za tako seznanitev na razpolago zakonsko določenega časa.
ZUP člen 142, 142/1, 142/5, 246, 246/1. ZVO-1 člen 46.
varstvo okolja - predhodni postopek - presoja vpliva na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Tožnik ima pravni interes za pritožbo zoper sklep organa, ki je njegovo vlogo za priznanje stranskega udeleženca zavrnil. Kolikor tožnikova pritožba ni utemeljena zaradi razlogov, ki jih je navedel drugostopenjski organ, in se nanašajo na pravni interes v zvezi z vodenjem predhodnega postopka, bi moral organ o pritožbi odločiti po vsebini in jo iz navedenega zavrniti, ne pa zavreči.
ZUP člen 274, 274/1, 274/2, 275, 275/1. ZVO-1 člen 62, 153, 153/2.
zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - stranka - varstvo okolja - nevladna organizacija - aktivna legitimacija
Sodišče se strinja s tožnikom, da bi mu, kot nevladni organizaciji na področju varstva okolja, toženka ob upoštevanju citirane določbe 153. člena ZVO-1 morala priznati aktivno legitimacijo za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva odprave odločbe po nadzorstveni pravici.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 30, 30/5.
odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Da bi obveznosti DROE do prevzema odpadne embalaže lahko postale upravne zadeve, bi moral ZVO-1 določiti, da o teh obveznostih po uradni dolžnosti ali na vlogo stranke odloči določen pristojni organ in jih naloži z upravno odločbo (v skladu z načelom zakonitosti delovanja uprave po 120. in 153. členu Ustave Republike Slovenije). Če bi bila taka upravna odločba izdana in bi v izreku nalagala obveznost konkretnega subjekta (tožnika), da prevzame odpadno embalažo, bi se lahko tudi prisilno izvršila. Objava deležev prevzemanja odpadne embalaže z izpodbijanim sklepom pa po oceni sodišča take vsebine nima. Z njim se namreč ne določa obveznost konkretnega subjekta za prevzem odpadne embalaže, saj toženka o tem niti po ZVO-1 niti po Uredbi o embalaži in odpadni embalaži ne more odločiti. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, niti iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, zato so tožnikovi ugovori v smislu poseganja v njegov pravni položaj z izdajo izpodbijanega sklepa neutemeljeni.
ZVO-1 člen 146d, 146g. ZUP člen 67, 67/1, 237, 237/2, 237/2-7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada - poziv za odpravo pomanjkljivosti vloge - zavrženje vloge - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
V izpodbijanem sklepu toženka navaja zgolj, da je vlagatelja dne 8. 5. 2019 pozvala k predložitvi kopije odločbe, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, ter da te tožnik v postavljenem roku ni predložil. Sodišče tako pritrjuje tožniku, ki izpostavlja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je toženka tožnika k dopolnitvi vloge pozvala že dne 13. 7. 2018 ter da je tožnik v odgovor na navedeni poziv toženki posredoval stavbno in uporabno dovoljenje (naknadno, na kasnejši poziv, ji je posredoval tudi drugo dokumentacijo). Prav tako pa iz izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, zakaj je toženka predloženo dokumentacijo (očitno) štela za neustrezno z vidika zahtev v Javnem razpisu. Izpodbijanega sklepa z vidika tožbenih navedb o ustreznosti predložene dokumentacije tako ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP ter po 1. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom istega člena.
GZ člen 92, 92/1, 92/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - nedovoljena gradnja - postopek po uradni dolžnosti - pravnomočnost odločbe - ugoditev tožbi
Pravnomočnost je dvojna: formalna in materialna. Formalna pravnomočnost odločbe je lastnost, zaradi katere stranka odločbe ne more izpodbijati v upravnem sporu oziroma v drugem postopku sodnega nadzora nad upravo, seveda tudi ne s pritožbo ali z drugim rednim pravnim sredstvom. Formalno pravnomočna je tudi tista odločba, s katero je bil zahtevek stranke zavrnjen, torej iz katere ne izhaja za stranko nobena pravica ali obveznost.
Ker 1. točka izreka (predhodne) odločbe ni postala dokončna in pravnomočna, je bila po presoji sodišča izdaja v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, ki je temeljila na zmotni ugotovitvi pravnomočnosti prej navedene odločbe, najmanj preuranjena.
ZUP člen 224, 229, 229/1, 229/3. ZON člen 1, 1/1, 115, 115/1, 118.
Natura 2000 - naravovarstveno soglasje - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
ZUP vsebuje splošna sistemska pravila o tem, kako se odloča o pritožbi. Za to, ali je zoper odločbo konkretnega organa možna pritožba, kdo o njej odloča in kakšni so njeni učinki, pa je treba uporabiti zakone, ki urejajo posamezna področja in organizacijo upravnih organov. V pričujočem primeru je to ZON.
Besedilo 118. člena ZON ne pušča nobenega dvoma. Naslovljeno je „Zastopanje interesov ohranjanja narave“ in jasno opredeljuje postopke, v katerih tožeča stranka zastopa te interese. Gre za postopke, katerih predmet so sestavine biotske raznovrstnosti, naravne vrednote ali zavarovana območja. Med slednje se uvršča Območje Natura 2000. Do enakega sklepa vodijo tudi logična, sistematična in teleološka (funkcionalna) razlaga pravila. Tožeča stranka je namreč organizacija, pristojna za ohranjanje narave (prvi odstavek 115. člena ZON), kar vključuje ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot (prvi odstavek 1. člena ZON).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1. Uredba o organih v sestavi ministrstev (2015) člen 14, 14/3, 14/3-1.
okoljska škoda - poročilo - upravni postopek - upravna zadeva - ni upravna zadeva - zavrženje vloge
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da Poročilo vsebuje opis postopka vzorčenja in predstavitev rezultatov kemijske analize odvzetih vzorcev sanacijskega materiala ter površinskih in podzemnih voda na območju delovanja tožnika, z njegovo pripravo pa je Agencija Republike Slovenije za okolje za toženko opravila analizo – strokovno delo, kar je po 1. točki tretjega odstavka 14. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev ena od njenih temeljnih nalog. Takšna opravila, ki imajo analitični, tehnični in strokovni značaj, so materialna dejanja (realni akti), ki jih organi ne opravljajo v upravnem postopku, čeprav sestavljajo del njihovega upravnega delovanja. Ker ta opravila oziroma dejanja po svoji naravi nimajo neposrednih pravnih učinkov, jih ni mogoče šteti za posamičen in konkretni upravni akt (odločbo v upravni zadevi).
ZIN člen 24, 24/4. ZUP člen 43, 43/1, 43/3, 142, 142/1, 142/5.
ukrep okoljskega inšpektorja - stranski udeleženec - pravica do pritožbe
Vsak subjekt, ki mu je bila priznana pravica, da se kot stranski udeleženec udeležuje upravnega postopka, ima že po zakonu tudi pravico do vložitve pritožbe zoper odločbo, s katero je bil ta postopek končan. Ker je bil v predmetnem inšpekcijskem postopku tožniku pravnomočno priznan status stranskega udeleženca, mu pravice do pritožbe zoper inšpekcijsko odločbo (v mejah priznane pravice do stranske udeležbe) tako ni mogoče odreči.
ZUP člen 6, 6/2. ZUreP-2 člen 260, 260/1. ZUT člen 4, 4/3.
upravna taksa - namenska raba prostora - potrdilo - zemljišče - parcela - nepremičnina - načelo ekonomičnosti - prosti preudarek
Iz izpodbijane odločitve ni razvidna podlaga za odločanje po prostem preudarku v konkretnem primeru. V drugem odstavku 6. člena ZUP so namreč za zakonitost uporabe diskrecijske odločitve določeni trije pogoji: 1. upravni organ mora imeti za diskrecijsko odločanje izrecno pooblastilo v zakonu ali predpisu lokalne skupnosti, 2. diskrecijska odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in 3. diskrecijska odločba mora biti izdana v skladu z namenom, za katerega je bilo pooblastilo dano. Ob tem pooblastilo ni dano tako, da bi iz norme izrecno izhajalo, da gre za pooblastilo za diskrecijsko odločanje, temveč se kaže v uporabi pojmov, kot so organ sme, organ lahko ali organ je pooblaščen, da dovoli, naloži. Ker organ prve stopnje in toženka v izpodbijani odločitvi nista navedla zakona oziroma predpisa lokalne skupnosti, ki organu daje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti.
ZVO-1 člen 51a. Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija, 1998) člen 6, 6/1, 6/1-b.
okoljevarstveno soglasje - presoja vpliva na okolje - stranka v postopku
Tožnik si s svojo udeležbo v predhodnem postopku ne more (več) izboljšati svojega pravnega položaja, ker se o vprašanjih, zaradi katerih tožnik želi biti udeležen v tem postopku, niti ne bo odločalo v tem postopku, temveč bo tožnik svoje pravne koristi lahko varoval v nadaljnjih postopkih presoje vplivov na okolje in pridobivanja okoljevarstvenega soglasja.
Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija, 1998) člen 6, 6/1, 6/1-b. ZVO-1 člen 51, 51/1, 51/5. ZUP člen 246.
presoja vpliva na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Ni sporno, da je tožnik vložil zahtevo za priznanje statusa stranskega udeleženca v predhodnem postopku presoje vplivov na okolje, ki je bila zavržena, hkrati pa je bilo z istim aktom tudi odločeno, da je za predmetni poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. To pomeni, da je bilo v celoti odločeno o predmetu predhodnega postopka, odločitev, ki jo je organ sprejel, pa je ravno odločitev, ki jo je tožnik zasledoval s svojo zahtevo za udeležbo v tem postopku in kar izrecno zatrjuje tudi v tožbi, tj. da je treba za nameravani poseg v prostor izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tožnik si torej s svojo udeležbo v predhodnem postopku ne more izboljšati pravnega položaja, ker se o vprašanjih, zaradi katerih želi biti tožnik udeležen v postopku, niti ne bo odločalo v tem postopku, saj je ta pravnomočno zaključen. Tožnik bo lahko svoje pravice in pravne koristi v zvezi z nameravanim posegom varoval v nadaljnjih postopkih presoje vplivov na okolje in pridobivanju okoljevarstvenega soglasja (ki ga mora nosilec posega sprožiti, če želi pridobiti gradbeno dovoljenje).
V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni ZVO-1 torej nedvoumno predvideva posebno okoljevarstveno dovoljenje za IED napravo in posebno okoljevarstveno dovoljenje za obrat. Za pridobitev vsakega od teh dovoljenj je predpisan samostojen postopek, ki se začne izključno na vlogo stranke, medtem ko lahko do spremembe teh dovoljenj iz razlogov, ki so v zakonu izrecno našteti, pride tudi po uradni dolžnosti. Združevanje obeh postopkov je mogoče le na podlagi zahteve upravljavca, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
V predmetnem okoljevarstvenem dovoljenju je treba natančno določiti vsebino obveznosti tožnice kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki izvaja (le) obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca, kot je tudi določena v tretjem odstavku 41. člena Uredbe o embalaži in odpadni embalaži.
Odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar.
ZUP člen 87, 97. ZUS-1 člen 24, 24/1, 36, 36/1, 36/1-2.
prepozna tožba - zavrženje tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - javna korist
Iz navedenega nespornega procesnega dejanskega stanja torej izhaja, da je imela tožnica možnost, da bi se ob ustrezni skrbnosti zavedala, da ji je bila vročitev pošiljke poskušana, preden jo je vročevalec vrgel v nabiralnik in da posledično dne 13. 6. 2022 v nabiralnik vržena pošiljka ne more šteti za dan vročitve, ampak je bil ta nujno prej. Zato bi lahko ob potrebni skrbnosti s poizvedovanjem pri organu toženke brez velikih težav ugotovila, kdaj je (na podlagi fikcije vročitve) začel teči rok za tožbo v upravnem sporu.