Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil člen 5, 10,11. ZVO-1 člen 19, 19/1, 19/2. URS člen 120, 120/2.
obveznost dajanja biogoriv na trg - pravna podlaga - predpisane obveznosti - legalitetno načelo - exceptio illegalis
Formalna zakonska podlaga za sprejem Uredbe je 2. odstavek 19. člena ZVO-1. Po njem vlada določi (med drugim) omejitve in druga pravila ravnanja pri opravljanju dejavnosti, ki se nanašajo (med drugim) na dajanje storitev ali izdelkov na trg, nadomeščanje snovi in energentov z okolju primernejšimi in druga ravnanja, potrebna za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Ta zakonska določba že na prvi pogled izrecno ne določa nobene dolžnosti tožeče stranke, po presoji sodišča pa taka dolžnost na podlagi tega besedila tudi ni določljiva. Morebitni zavezanec namreč iz zakonskega besedila ne more sklepati, da utegnejo biti na podlagi tega besedila zanj ali za njegovo dejavnost predpisane obveznosti oz. kakšna utegne biti vsebina ali vsaj narava predpisane obveznosti, ne tega, s kakšnimi omejitvami in pogoji mora računati pri svojem poslovanju.
okoljevarstveno dovoljenje - nepopolna vloga - ponovno odločanje - za odločanje relevantni predpis - načelo zakonitosti
Po ustaljeni upravnosodni praksi organ odloča o upravni stvari po predpisih, ki so veljavni v času odločanja na prvi stopnji. To pravilo je treba uporabiti tudi v konkretnem primeru v tem smislu, da mora upravni organ upoštevati predpis, ki velja oziroma se uporablja v času ponovnega odločanja na prvi stopnji.
ZTNP je glede postopkov za izdajo naravovarstvenih soglasij v tretjem varstvenem območju v 1. odstavku 75. člena določil, da se z dnem njegove uveljavitve že začeti postopki zaključijo po dosedanjih predpisih.
Narodni park je zavarovano območje, ZTNP pa kot akt o ustanovitvi zavarovanega območja določa tudi njegove varstvene režime, v zadevi pa tudi ni sporno, da je tožnikov poseg v nasprotju s prepovedjo gradnje počitniških objektov, zato je upravni organ ravnal prav, ko je izdajo naravovarstvenega soglasja zavrnil.
URS člen 120, 120/2, 125, 153, 153/3. ZVO-1 člen 19, 19/1, 19/2. Uredba o pospeševanju porabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil člen 2, 2/7, 5, 5/1, 5/3, 7.
varstvo okolja - obveznost dajanja biogoriv na trg - pravna podlaga - exceptio illegalis
Formalna zakonska podlaga za sprejem Uredbe je 2. odstavek 19. člena ZVO-1. Po njem vlada določi (med drugim) omejitve in druga pravila ravnanja pri opravljanju dejavnosti, ki se nanašajo (med drugim) na dajanje storitev ali izdelkov na trg, nadomeščanje snovi in energentov z okolju primernejšimi in druga ravnanja, potrebna za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Ta zakonska določba že na prvi pogled izrecno ne določa nobene dolžnosti tožeče stranke, po presoji sodišča pa taka dolžnost na podlagi tega besedila tudi ni določljiva.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3. ZON člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/6. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja člen 3, 3/2, 25, 25/3, 25/4, 42, 42/5.
Naravovarstveni pogoji in soglasje morajo imeti utemeljitev v veljavnih predpisih s področja ohranjanja narave, medtem ko PUP vsebuje podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in druge pogoje ter podatke o prostorskih ukrepih, ne pa (nujno) tudi omejitve, ki jih za določeno parcelo predpisujejo predpisi s področja varstva okolja in ohranjanja narave. Pri konkretni umestitvi posega v prostor je zato treba upoštevati varstvene usmeritve varovanega območja.
Organ v primeru, če iz celotnega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, ne izhajajo okoliščine, ki bi vzbujale dvom vanj, ni dolžan posebej razlagati, zakaj sledi temu mnenju.
V skladu z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika o presoji sprejemljivosti se v postopku presoje sprejemljivosti vplivov posega v naravo uporablja previdnostno načelo, tako da v primeru dvoma prevlada javna korist ohranjanja narave nad razvojnimi interesi in drugimi javnimi koristmi.
okoljevarstveno dovoljenje - okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - poseg v gozd oziroma gozdni prostor - soglasje zavoda za gozdove slovenije
Ko gre za okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov na način vnosa zemeljskega izkopa, v predpisih nikjer ni določeno, da je pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov v gozdu oziroma gozdnem prostoru soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
Izdaja predmetnega dovoljenja še ne pomeni, da je mogoče samo na njegovi podlagi posegati v gozd ali gozdni prostor. Ne glede na to, ali je za predmetni poseg treba pridobiti gradbeno dovoljenje ali ne, mora investitor pred posegom v gozd ali gozdni prostor pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, in sicer kot predhodno soglasje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali kot samostojen akt, če dovoljenje ni potrebno.
ZON člen 33a, 49, 105a. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov člen 3, 3/2. Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko Barje člen 11, 11/1, 11/1-2, 12, 12/1, 12/1-5.
Ker je prepoved gradnje novih objektov razen izrecno naštetih, ki so namenjeni izključno kmetijski dejavnosti, del varstvenega režima v prvem varstvenem območju krajinskega parka, je ta prepoved vsebina materialnopravne ureditve na področju ohranjanja narave, zaradi česar jo mora upravni organ upoštevati pri izdaji naravovarstvenih pogojev oz. soglasja.
Glede na vsebino t.i. previdnostnega načela, je investitor tisti, ki mora za izdajo pozitivne odločbe s strokovno podprtimi argumenti dokazati, da poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območja, če pa o tem obstoji dvom, mora organ njegovo zahtevo zavrniti.
Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov člen 10, 10-1.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - zemeljski izkop - priprava zemeljskega izkopa zaradi njegove ponovne uporabe - okoljevarstveno dovoljenje
Upravni organ bi moral v postopku presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za ponovno uporabo zemeljskega izkopa, za katerega okoljevarstveno soglasje ni potrebno.
ZUP člen 260, 260/9, 270, 270/1. ZON člen 33a, 33a/5, 101e, 101e/4. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja člen 3, 3/1, 3/2, 6, 38, 38/4, 38/5.
okoljevarstveno soglasje - obnova upravnega postopka stranski udeleženec - predlaganje dokazov - previdnostno načelo - vplivno območje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obnovljenem postopku se odloča o tem, ali naj prva odločitev ostane v veljavi, se odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo, kar pa je mogoče le ob upoštevanju predpisov in pravno pomembnih dejstev iz časa te odločitve. V obravnavani zadevi je bil namen dovoljene obnove v tem, da se tožniku omogoči položaj stranskega udeleženca in s tem povezano varstvo njegovih pravic, torej vse, kar bi lahko udejanil že v prejšnjem postopku, če bi to možnost imel. To vključuje tudi predlaganje dokazov (npr. zaslišanje prič, dokazovanje z izvedenci), s katerimi naj se ugotovijo v času prejšnjega postopka obstoječa pravno pomembna dejstva. Pri tem ni mogoče šteti, da teh dokazov, čeprav pridobljenih po dokončnosti odločbe z dne 26. 6. 2006, kar je kot časovni mejnik upošteval upravni organ v izpodbijani odločbi, in zato s kasnejšim datumom, ni mogoče uporabiti.
ZUP člen 130, 130/2, 130/3, 207, 207/2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 12. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 11b, 12, 12/5.
okoljska dajatev - napoved za odmero okoljske dajatve - zahteva za oprostitev plačila okoljske dajatve - odločanje o več zahtevkih
Pri odločanju o odmeri okoljske dajatve na podlagi napovedi za odmero te dajatve in pri odločanju o zahtevi za oprostitev plačila okoljske dajatve gre za en upravni postopek, v katerem pa organ z eno odločbo odloči o obeh zahtevkih.
pravni interes - stranski udeleženec - okoljevarstveno dovoljenje - občina kot stranski udeleženec
Lokalna skupnost ne more biti stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za druge naprave po 82. členu ZVO-1 že po samem zakonu, izkazala pa ni niti pravnega interesa za pridobitev položaja stranskega udeleženca.
ZVO-1 člen 68 – 81, 82, 84a, 172. ZVO-1B člen 90, 90/1, 90/2. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega člen 2, 2/1, 2/1-2. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega člen 14.
okoljevarstveno dovoljenje - postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja - obstoječa naprava - exceptio illegalis
Določbe 1. odstavka 90. člena ZVO-1B v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za „obstoječe naprave iz 68. člena zakona“ izključujejo uporabo 71. in 73. člena, poleg tega vlogi za pridobitev dovoljenja ni treba priložiti elaborata o določitvi vplivnega območja naprave, za določitev strank pa se uporabljajo določbe 84.a člena. To pomeni, da je v takem primeru udeležba javnosti omejena na seznanitev z izdano odločbo, za določitev kroga strank pa se uporabljajo bistveno restriktivnejše določbe, ki sicer veljajo v postopku za pridobitev dovoljenja za „druge naprave“, torej naprave, ki po metodologiji ZVO-1 ne spadajo med tiste, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega.
Pojma „obratovanje“ v obravnavanem kontekstu nikakor ni mogoče omejiti na dejansko obratovanje, torej v skrajnem primeru celo obratovanje povsem brez podlage v zakonu oz. izdanih dovoljenjih. Delovanje obratov in naprav z vplivi na okolje je bilo namreč regulirano že pred uveljavitvijo ZVO-1. Zgolj dejansko obratovanje, ki ni imelo podlage v pravni ureditvi oz. na podlagi te ureditve izdanih odločbah, je zato že takrat pomenilo protipravno stanje. Protipravnega stanja pa brez izrecne zakonske določbe ni mogoče upoštevati kot podlago za izdajo dovoljenja.
Zahteva iz 2. odstavka 31. člena Uredbe se nanaša tudi na stavbe, v katerih se ljudje pogosto ali daljši čas zadržujejo zaradi dela, to je poslovne stavbe, namenjene opravljanju dejavnosti, ki ne pomenijo bivanja v smislu stanovanja oz. uporabe z namenom počitka (vikendi). Določba pri tem ne dela razlike med poslovno stavbo upravljavca odlagališča in katerokoli drugo poslovno stavbo, zato je treba šteti, da pogoj velja tudi za tožnikovo upravno zgradbo. Iz naslova člena izhaja namen določbe, ki je varovanje zdravja ljudi, to pa pomeni tudi zdravja zaposlenih pri tožniku in ni nikakršne podlage, da bi zanje veljali nižji standardi.
URS člen 120, 120/3. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 7, 7/3. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZDU-1 člen 60, 60/1, 61, 61/2. ZVO-1 člen 40, 40/5, 40/6.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - stranka v upravnem sporu - spor med dvema ministrstvoma - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi nastali položaj, ko se tožeča stranka ne strinja s postopkom izvedbe celovite presoje vplivov, ne more biti predmet upravnega spora, saj sporna vprašanja dveh ministrstev praviloma rešuje vlada, ki v primeru neuspešne intervencije med njima v končni fazi ne sprejme programa upravljanja rib.
dovoljenje za izkoriščanje in izvajanje del - rudarska pravica - nosilec rudarske pravice - podjetnik posameznik
Stranka z interesom je že z odločbo o izbiri koncesionarja ter s koncesijsko pogodbo, torej v postopku pridobitve rudarske pravice, izkazala pravico uporabe predmetne nepremičnine. Koncesijski akt, kot tudi koncesijska pogodba opredeljujeta namreč tudi raziskovalni oziroma pridobivalni prostor, na katerega se rudarska pravica nanaša, katerega pa mora nosilec rudarske pravice v primeru, če sam ni lastnik zemljišča, ki je s koncesijskim aktom zajeto v raziskovalni oziroma pridobivalni prostor, pridobiti s pravnim poslom, sklenjenim z lastnikom tega zemljišča.
občinski podrobni prostorski načrt - celovita presoja vplivov na okolje - posegi, za katere presoja obvezna - infrastrukturni posegi - kategorija načrtovane ceste
Tožeča stranka je sama določila, da bo bodoča cesta razvrščena med povezovalne regionalne ceste, to izhaja tudi iz priloženega gradiva in v njem določenih lastnosti ceste. Ker je nesporna dolžina ceste vsaj 16 km, po Uredbi pa je prag posega, če gre za varovano območje, določen v dolžini ceste 1 km, obravnavani poseg dosega oziroma presega predpisani prag in je zanj presoja vplivov na okolje obvezna.
ZVO-1 člen 40, 50, 57, 57/2. ZUP člen 254, 254/2. ZON člen 101e. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja člen 25, 25/3, 25/4, 40.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - upravni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ je v postopku izdaje soglasja sicer dolžan pridobiti mnenja pristojnih organizacij (torej tudi mnenje ZRSVN) in jih upoštevati pri svoji odločitvi, ker pa ne pomeni, da se nosilka nameravanega posega v okolje ne more sklicevati še na druge strokovne podlage, mnenja in ocene, za kar ji izrecno podlago daje določilo 40. člena Pravilnika. Obseg strokovnih podlag pri odločanju o okoljevarstvenem soglasju torej ni izključeno vezan le na mnenje ZRSVN. Če so med (strokovnimi) podlagami za odločanje podana določena nesoglasja oziroma nasprotujoča si mnenja, na katera izrecno opozarja stranka v postopku presoje vplivov na okolje, se mora upravni organ v okviru pravil ZUP do teh nasprotij tudi opredeliti, ne pa jih zavrniti zgolj s sklicevanjem na mnenje ZRSVN.
V obravnavani zadevi predlog za obnovo ni bil formalno nepopoln, saj ne gre za primer, ko tožnica v njem ne bi navedla, na čem temelji njen pravni interes, in bi jo bilo treba zaradi tega pozvati na dopolnitev vloge. S tem ko je trdila, da ji pripada pravica do udeležbe v postopku na podlagi 73. člena ZVO-1, je omogočila preizkus okoliščine, na katero je oprla predlog (pravni interes za udeležbo v postopku), torej ali se ima kot lokalna skupnost pravico udeležiti obravnavanega postopka.
dovoljenje za predhodna raziskovalna dela - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rudarska pravica - stranka v postopku - pravni interes
Ko se koncesija izteče, s tem rudarska pravica, ki jo je imela tožeča stranka, preneha. Zato z odločbo, s katero je bilo stranki z interesom izdano dovoljenje za predhodna raziskovalna dela, ni bilo poseženo v pravni položaj tožeče stranke. Tožeča stranka ni izkazala, da bi v tem postopku varovala veljavno rudarsko pravico, pravnega interesa za udeležbo pa tudi ne more izkazati s trditvami, da še vedno izkorišča rudnine v predmetnem kamnolomu.
Okoljevarstveno dovoljenje ne predstavlja upravne odločbe, ki bi jo bilo mogoče izvršiti po določbah ZUP, zato v zvezi z njim ni mogoče predlagati t.i. odložitvene začasne odredbe.
Za izdajo ureditvene začasne odredbe bi tožeča stranka morala izkazati evidenten, dejanski in konkreten vpliv delovanja obravnavane naprave pod pogoji, ki jih določa izpodbijana odločba, na njeno zdravstveno stanje v taki meri, da je izkazan nastanek hujših posledic, ki bi pomenile težko popravljivo škodo. Iz narave instituta začasne odredbe izhaja še, da bi moralo do takih posledic priti v času do izdaje pravnomočne sodbe.