okoljevarstveno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes - občina kot stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija
Sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da občina s sklicevanjem na vpliv bioplinarne na okoliške prebivalce ni izkazala posega v svoje pravne koristi, temveč iz tožbenih navedb izhaja, da uveljavlja zaščito javne koristi. Za zastopanje javnih koristi pa so po prvem odstavku 45. člena ZUP pristojni državni tožilec, državni pravobranilec in drugi državni organi, ki so po zakonu upravičeni v upravnem postopku zastopati javne koristi.
Če je drugotožnica oseba, ki ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, česar toženka v tem postopku ni ugotavljala, pa bo na tej točki vzpostavljena povezava med obravnavano upravno zadevo in varstvom okolja, za katerega skrbi drugotožnica in s tem tudi njen pravni interes za sodelovanje v tem postopku ter pravica vložiti pritožbo.
okoljevarstveno soglasje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - načelo zaslišanja stranke
Po določbi tretjega odstavka 58. člena ZVO-1 je imela tožnica že od objave javnega naznanila, na podlagi katerega se je lahko seznanila z vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, poročilom o vplivih na okolje in osnutkom odločitve o okoljevarstvenem soglasju, pravico vpogleda in možnost dajanja mnenj ter pripomb. Za odločitev v zadevi zato ni bistveno, da ji je bil status stranskega udeleženca priznan šele nekaj dni pred ustno obravnavo. Poleg tega je iz vabila na ustno obravnavo, ki ga je tožnica prejela 2. 4. 2012, razvidno, da je bila izrecno obveščena, da je dokumentacija na voljo na vpogled na sedežu ARSO. Glede na navedeno ni utemeljen njen ugovor, da ni imela možnosti videti celotne dokumentacije, v tožbi pa tudi ni konkretizirala, s katerimi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev v zadevi, ni bila seznanjena.
ZUP člen 43, 43/1, 142, 142/2, 229, 229/2. ZVO-1 člen 84a.
okoljevarstveno dovoljenje - stranka v postopku - pravna korist - škodljive emisije
Po prvem odstavku 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Sodišče meni, da so tožniki navedeno obveznost v konkretni zadevi izpolnili že s sklicevanjem na lastninsko pravico na sosednjih zemljiščih, kjer živijo, in s tem povezano pravico do zdravega življenjskega okolja, ki bi lahko bila ogrožena zaradi delovanja sporne naprave. Naloga organa pa je bila, da na podlagi predpisov, relevantnih za izdajo zahtevanega okoljevarstvenega dovoljenja, preveri, ali lahko tožniki to pravico v konkretnem postopku sploh varujejo, česar pa ni storil.
ZVO-1 člen 20. ZUP člen 6, 6/1. Uredba o odpadkih člen 10, 10/1, 36, 36/1, 38, 76.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - ravnanje z odpadki - dolgotrajnost upravnega postopka - načelo zakonitosti
Res je sicer, da bi zaradi dolgotrajnosti upravnega postopka in večkrat odpravljene odločitve upravnega organa lahko prišlo do poslabšanja pravnega položaja tožnice zaradi veljavnosti novih predpisov, ki zaostrujejo pogoje za izdajo obravnavanega okoljevarstvenega dovoljenja. Ne glede na to pa to poslabšanje pravnega položaja ne more biti razlog, da bi morala toženka odločati na podlagi neveljavnih predpisov in s tem poseči v načelo zakonitosti, ki je eno od temeljnih načel upravnega postopka.
ZUS-1 člen 28, 28/3. ZUP člen 2, 2/1. ZVO-1 člen 17, 17/3, 19, 19/2, 20, 20/5. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 1, 18, 18/2, 19, 19/6.
odpadki - ravnanje z odpadki - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravna zadeva - odločanje v upravnem postopku - tožba zaradi molka organa
Določanje deležev, v katerih mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo to prevzemati od izvajalcev javne službe, pomeni upravno zadevo. Gre namreč za odločanje o obveznosti na področju upravnega prava, v konkretnem primeru v skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. V takem primeru pa je treba pri odločanju uporabiti določbe ZUP, med drugim izdati odločbo, ki ima predpisane sestavne dele.
naravovarstveno soglasje - Triglavski narodni park - gradnja akumulacijskega bazena - veljavnost predpisov
Določba ZTNP-1 se v delu, ki se nanaša na posege v središčih iz prvega odstavka 74. člena tega zakona, izrecno nanaša le na gradbena dovoljenja, v obravnavanem primeru pa gre za postopek za izdajo naravovarstvenega soglasja. V kolikor bi bil namen zakonodajalca, da se navedeno določilo nanaša tudi na postopke za izdajo naravovarstvenega soglasja, bi to izrecno navedel, kot je to navedel za druge primere v isti določbi.
ZVO-1 člen 157a, 157a/1, 157a/3, 157a/4. ZSKZ člen 2, 4, 10.
inšpekcijski postopek - ukrep komunalnega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - posestnik zemljišča - gospodarjenje z zemljišči
Tožnik je dolžan nositi stroške odstranitve komunalnih odpadkov na podlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1, ne glede na to, da v 10. in 10.a členu ni izrecno navedeno, da so njegova sredstva namenjena tudi za opisan namen.
Stroške odstranitve odpadkov namesto lastnika (oziroma neposrednega posestnika) nosi tisti, ki izvaja fizično oblast nad stvarjo (na podlagi pravnega naslova ali brez), kajti ta, ki fizično poseduje zemljišče, ima tudi največjo možnost, da nezakonito odlaganje odpadkov prepreči, kar pa je tudi v skladu z določbo četrtega odstavka 157.a člena ZVO-1, da je primarno dolžan nositi stroške povzročitelj nezakonito odloženih odpadkov.
ZRud člen 48, 48/2, 50, 50/1. ZUP člen 279, 279/1,279/1-2. ZUS-1 člen 6, 6/2.
dovoljenje za izvajanje del - sanacija kamnoloma - izrek odločbe za nično - ničnostni razlogi - nepopolno ali nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - izkoriščanje mineralnih snovi
Toženka je prekoračila določbe ZUP o tem, kdaj se odločba izreče za nično, saj tega ni mogoče storiti zaradi nepopolno ali nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.
Ali tožnik pri izvajanju sanacije opravlja oz. izvaja tudi druga rudarska dela, ki presegajo dovoljenje za izvajanje del, med drugim, ali izkorišča mineralne surovine oz. ali mu je bila za to podeljena rudarska pravica in ustrezno dovoljenje, je v pristojnosti rudarskega inšpektorja in torej ni predmet ugotavljanja v postopku odločanja o izrednem pravnem sredstvu (ničnost odločbe).
V zadevi ni sporno, da tožeča stranka v času izdaje izpodbijane odločbe ni izpolnjevala vseh pogojev določenih v 70. členu Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, zato je tožena stranka zahtevo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja utemeljeno zavrnila.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - odlaganje neobdelanih odpadkov
V zadevi ni sporno, da je tožnik neobdelane odpadke odlagal tudi na zemljišču parc. št. 512/4 k.o. …. Ker tudi ni sporno, da tožnik za odlaganje neobdelanih odpadkov na navedeno zemljišče ni pridobil s predpisi določenih soglasij in dovoljenj, gre v obravnavanem primeru za odlaganje odpadkov izven območja odlagališča.
V postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja je treba upoštevati ne le določbo prvega, temveč tudi tudi določbo tretjega odstavka 31. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ki glede odmika od kmetijskih površin, namenjenih poljedelstvu, določa izjemo v primeru, ko gre za širitev odlagališča „na ali ob“ obstoječi lokaciji.
ZVO-1 člen 20. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 2, 2-13, 5, 5/3, 44, 44/3, 44/3-3, 54.
ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče odpadkov - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - obdelava komunalnih odpadkov - delež biološko razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih
Odlagati je dovoljeno le obdelane odpadke, pri čemer se ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, po izrecni določbi Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ne šteje za obdelavo odpadkov. Ustrezne obdelave pa tožeča stranka, kljub dopolnitvi vloge, ni izkazala, saj tudi iz predložene ocene izhaja, da je bil delež biološko razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih v letu 2010 med 29% in 38%, namesto dovoljenih 28%.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - presoja sprejemljivosti posega v naravo - varstveni režim - mnenje Zavoda RS za varstvo narave
Nameravani poseg je v nasprotju z varstvenim režimom določenim v Uredbi o posebnih varstvenih ukrepih (območjih Nature 2000) in Operativnim programom upravljanja območij Natura 2000, z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in Nacionalnim programom varstva okolja ter relevantnimi strokovnimi študijami in programi ter zato nesprejemljiv. Na podlagi te ugotovitve je upravni organ utemeljeno zavrnil izdajo naravovarstvenega soglasja.
ZON člen 105, 105/1, 105a, 105a/1, 105a/9. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - rekonstrukcija dostopne poti - poseg v konfiguracijo terena - uničevanje in poškodovanje rastlin
Kot izhodišče rekonstrukcije je treba obravnavati obstoječi objekt in ne morda njegovo nekdanje dobro stanje in na tej podlagi zatrjevati, da gre le za obnovo. Če je zaradi opustitve vzdrževanja ceste po letu 1984 zaradi naravnih procesov prišlo do prekrivanja poti z zemljo in posledično njenega zaraščanja, kar izhaja tudi iz tožbenih navedb, in s tem do spremembe poti v smislu zmanjšanja njene funkcionalnosti do te mere, da ne zadostuje več načrtovanim potrebam za še ne zgrajenih pet stanovanjskih enot, je bilo s tem povzročeno stanje, ki zahteva ne le obnovo ceste, ampak njeno rekonstrukcijo. Da ta pomeni poseg v sedaj obstoječo konfiguracijo terena, v uničevanje oz. poškodovanje drevja in grmovja ter uničevanja podrasti, pa tožnik niti ne izpodbija.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - nadzor nad izvajanjem dimnikarske službe - pooblastila inšpekcije za okolje
Inšpektorica za okolje v konkretni zadevi ni opravljala zgolj splošnega nadzora nad izvajanjem dimnikarske službe in določb Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, saj je preverjala ustreznost ravnanja izvajalca dimnikarske službe pri opravljanju posamezne storitve te službe. V tem primeru pa gre že za opravljanje strokovnega nadzora nad izvajalcem dimnikarske službe, ki je v pristojnosti ministrstva.
ZKC člen 9, 9/1. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja (2006) člen 3, 4, 4/2.
ukrep tržnega inšpektorja - ukrep kontrole cen - prevzem azbestnocementnih gradbenih odpadkov - cena za prevzem odpadkov
Uredba o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in določitvi najvišje cene njihovega odlaganja v 3. členu določa, da je najvišja cena, ki jo za storitev odlaganja odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov določi upravljalec odlagališča komunalnih odpadkov, 67 EUR na tono prevzetih odpadnih gradbenih izdelkov, pri čemer je davek na dodano vrednost vključen v to ceno. Ne glede na to, da je bila Uredba o okoljskih dajatvah sprejeta leta 2010, to je po sprejetju zgoraj navedene Uredbe iz leta 2006 in da v 3. členu Uredbe cena storitve vsebuje samo vključitev DDV, ne pa tudi okoljske dajatve, ni mogoče določene najvišje cene storitev 67 EUR razlagati tako, da jo je mogoče zviševati glede na kasneje sprejete predpise.
ZVO-1 člen 20. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih 44, 44/3.
ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče odpadkov - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - preseganje mejnih vrednosti
Pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, določeni v 1. do 5. točki tretjega odstavka 44. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih morajo biti izpolnjeni kumulativno, torej brez izjeme. Zato že ugotovitev, da vlogi ni bila priložena dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da niso presežene mejne vrednosti iz priloge 2 k navedeni Uredbi, ne omogoča drugačne odločitve kot izdajo zavrnilne odločbe.
ZVO-1 člen 112, 112/1, 113, 113/2, 113/2-2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje znaka z emisijo ogljikovega dioksida člen 11, 11/1, 11/1-4.
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja - oprostitev plačila okoljske dajatve - trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov
Po prvem odstavku 112. člena ZVO-1 je dolžan povzročitelj onesnaževanja plačati okoljske dajatve, s katerimi se obdavčuje onesnaževanje okolja, po prvem odstavku 118. člena pa mora upravljavec naprave, v kateri se izvaja dejavnost, ki povzroča emisijo toplogrednih plinov (…) pred začetkom obratovanja naprave (…) od ministrstva pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, ki po 6. točki tretjega odstavka 119. člena vsebuje tudi obveznost, da v 4 mesecih po zaključku koledarskega leta preda prisojnemu organu emisijske kupone. Gre torej za dva povsem različna instrumenta, ZVO-1 pa ne določa, da bi uporaba enega od teh instrumentov sama po sebi izključevala uporabo drugega.
Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 11. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida se okoljska dajatev zaradi izgorevanja goriv ne plačuje le za rabo tistega goriva, ki je navedeno v odločbi za oproščenega proizvajalca.
Pridobitev ali podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja po petem odstavku 5. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih je vezana na ugotovitev, v kolikšnem obsegu deluje regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki in ugotovitev, ali ima regijski center za tako delovanje izdana vsa z zakonom in uredbo predpisana dovoljenja. Izpodbijana odločitev tako temelji na ugotovitvi, da RCERO C. deluje v obsegu, ki je določen v 2.2. točki priloge 10 Uredbe. Izdano mu je bilo namreč okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave za mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO), za katerega je izdano tudi dovoljenje za poskusno obratovanje in za katerega je upravljavec že najavil začetek obratovanja. Odločitev upravnega organa, da vlogo za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja tožeči stranki zavrne, je torej pravilna.
ukrep inšpektorja za okolje - izvršba - rok za izvršitev naložene obveznosti - ugovori v izvršilnem postopku
V predmetnem postopku, ki se nanaša na sklep o dovolitvi izvršbe, ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Iz prvega odstavka 292. člena ZUP namreč izhaja, da je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Tožnica bi vsebinske ugovore, ki se nanašajo na navedeno odločbo, lahko uveljavljala le v postopku s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo, ne more pa teh ugovorov več uveljavljati v postopku izvršbe.