ZJZP člen 48, 48/1. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23, 23/11.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - izračun cene storitve
Skupno ceno storitev vseh treh javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je bila merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, lahko predstavlja le vsota cen posameznih javnih služb, ki morajo biti izračunane na način, kot ga določa enajsti odstavek 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Drugačen način izračuna cene bi pomenil zaobid državnih predpisov, ki v javnem interesu (pa tudi v interesu ponudnikov) določajo način izračuna cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja z namenom, da se zagotovi nadzor nad ponujenimi cenami storitev (načelo transparentnosti), na ta način pa se v postopku izbire najugodnejšega ponudnika zagotavlja tudi primerljivost ponujenih cen (načelo enakosti).
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1, 157a, 157a/5. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov člen 2, 2/9, 3, 3/6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - odstranitev zemeljskega izkopa - inšpekcijski zavezanec
Tožniku se v bistvenem očita, da je brez okoljevarstvenega dovoljenja vnašal na svoja zemljišča zemeljski izkop, pri čemer je presoja, ali je s tem tudi povzročitelj odpadkov (kot tak je bil določen za zavezanca), izostala. Odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - inšpekcijski zavezanec
Tožnik je z obravnavanim odlaganjem odpadkov povzročil nezakonito stanje, izpodbijana odločba pa je namenjena odpravi tega stanja, ne glede na to, da je bilo to stanje povzročeno na nepremičnini v lasti tretje osebe.
Tožnica ne v upravnem postopku, ne v tožbi ni navedla nobene okoliščine, iz katere bi izhajalo, da ima lastnosti kolektivne osebe oziroma da je nosilka pravic in dolžnosti, o katerih se odloča v upravnem postopku, ona sama in ne posamezniki, ki jo sestavljajo. Izključno na koristi teh posameznikov se nanašajo tudi vse njene navedbe, s katerimi skuša utemeljiti svoj pravni interes za sodelovanje v postopku. Iz navedenih razlogov tožnica v upravnem postopku sploh ne more imeti lastnosti stranke (in s tem tudi ne stranske udeleženke) kar pomeni tudi, da je vprašanje pravilnosti oziroma pravočasnosti predložitve podpisnih listov za odločitev povsem brezpredmetno.
ZVO-1 člen 57, 57/1, 62, 62/1, 62/2, 62/3, 64, 64/2, 66. ZGO-1 člen 54.
okolje - okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Zahteva za vročitev odločbe po vsebini pomeni zahtevo za vstop v postopek, kakršno ZUP predpisuje za čas od izdaje prvostopenjske upravne odločbe do izteka pritožbenega roka za stranke.
ZVO-1 v postopku za ugotovitev skladnosti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektnimi pogoji iz okoljevarstvenega soglasja ne določa kroga strank oziroma stranskih udeležencev. To pomeni, da bi moral tožnik, če bi se želel vključiti v ta postopek (ne glede na fazo postopka), določno navesti, v čem je njegov pravni interes.
ukrep okoljskega inšpektorja - ravnanje z odpadki - recikliran gradbeni material - zemeljski izkop - okoljevarstveno dovoljenje
Tožbene navedbe o tem, da naj bi tožnik na zemljiške parcele, navedene v izpodbijani odločbi, ne odložil nobenega materiala, razen kolikor je bilo to v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem, so povsem pavšalne. Tožnik namreč navaja zgolj to, da naj bi bile toženkine ugotovitve o teh dejstvih „napačne“, da „ne držijo“ oziroma ne „vzdržijo resne presoje“, vendar svojih navedb ne utemeljuje s kakršnimi koli konkretnimi razlogi, tako da jih sodišče po vsebini ni moglo preizkusiti. Po drugi strani je toženka predmetne ugotovitve oprla na jasne in določne razloge, ki jih je povezala v logično in prepričljivo obrazložitev.
rudarska pravica - podaljšanje rudarske pravice - višja sila - gospodarska kriza - tožbena novota
Obstoj višje sile v območju kamnoloma spisovno ni izkazana in tožnica v tožbenih ugovorih niti ne zatrjuje, da bi se na višjo silo, zaradi katere ne bi mogla izkoristiti zalog mineralnih snovi, od sklenitve koncesijske pogodbe leta 2007 dalje, kdajkoli sklicevala. Gospodarska kriza pa ni splošno znano dejstvo višje sile, pa tudi sicer gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz (člen 52. ZUS-1), ki ga sodišče lahko upošteva samo ob izpolnitvi določenih zakonskih pogojev, kar pa v spornem primeru ni izkazano.
Odločitev o vročitvi odločbe pomeni odločanje o tem, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji, da se tujega postopka udeležuje oseba, ker bi v njem lahko varovala svoje pravne koristi (43. člen ZUP). Taka oseba lahko vloži pritožbo šele, ko ji je vročena odločba in s tem procesnim dejanjem priznano, da ima zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. V takem primeru se oseba v pritožbi ne more sklicevati na kršitev iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP (da ji ni bila dana možnost udeleževati se postopka kot stranska udeleženka).
ZVO-1 člen 68, 68/1, 71, 73, 172. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje člen 3, 3/1.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - obstoječa naprava - nova naprava - sodelovanje javnosti - presoja vplivov na okolje
Tudi spremenjena ureditev opredelitve obstoječe naprave ne more biti podlaga za legalizacijo naprave po bistveno poenostavljenem postopku, če obratovanje naprave ni imelo pravne podlage v pravni ureditvi oz. če gre za obratovanje v obsegu, za katero ni bilo izdano ustrezno dovoljenje.
Presoja vplivov na okolje je bila po uveljavitvi ZVO, tj. od leta 1993 dalje, obvezna tudi za naprave, za katere ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Iz sodbe Sodišča EU v zadevi C-199/04 pa je jasno razvidno, da je po stališču Evropske komisije presoja vplivov na okolje potrebna tudi pri zamenjavi goriva v cementarni.
Materialno pravo, ki ureja kakovost zraka, upošteva tudi omejitve, ki se nanašajo na dnevne in urne mejne vrednosti zdravju nevarnih snovi. Zato je te vrednosti treba upoštevati tudi pri ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka.
ZVO-1 člen 9, 9/2, 110a, 110a/2, 110d, 156, 156/1, 157, 157/1,157/1-1, 157a. Pravilnik o skladiščenju izrabljenih gum člen 1, 7, 7/7. Uredba o odpadkih člen 21.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - odlaganje odpadkov - odstranitev odloženih odpadkov - okoljska škoda - inšpekcijski zavezanec
Kot registrirani predelovalec odpadkov ter s tem kot povzročitelj obremenitve se tožnik šteje za imetnika odpadkov, ki je tako v času veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja kot tudi po njegovem prenehanju dolžan upoštevati določbe o shranjevanju in skladiščenju odpadkov ter o njihovi obdelavi z namenom, da se prepreči okoljska škoda, ki grozi.
Ker je po ZVO-1 ukrepe za preprečitev okoljske škode, ki grozi, dolžan v prvi vrsti sprejeti povzročitelj obremenitve, ta pa je v obravnavanem primeru znan, je inšpektor ravnal pravilno, ko je ukrepe za preprečitev grozeče škode naložil tožniku kot povzročitelju obremenitve. Občina bi kot lastnica zemljišč bila dolžna na podlagi 157 a. člena ZVO-1 nositi stroške odstranitve odpadkov le v primeru, ko bi odpadke nezakonito odložil neznani povzročitelj obremenitve.
okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Vplivno območje je določeno v poročilu o vplivih na okolje in ne v Uredbi o odpadkih, na katero se sklicuje tožeča stranka. Iz izpodbijanega sklepa niti iz navedb v tožbi ne izhaja, da bi tožeča stranka stalno prebivala na vplivnem območju, niti da je lastnik ali posestnik nepremičnine. Zato tožbena trditev, da živi v neposredni bližini posega na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati.
okoljska dajatev - emisije toplogrednih plinov - trgovanje s pravicami do emisije
Tožnica kot zavezanka za plačilo okoljske dajatve bi morala pridobiti odločbo o oprostitvi, izdano na podlagi predpisa iz četrtega odstavka 113. člena ZVO-1 - ta predpis pa je v tej zadevi uporabljena Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida 43/05, ki je odločbo, na podlagi katere se ne plačuje okoljske dajatve za rabo goriva v napravi, poimenovalo kot dovoljenje za OP (4. točka prvega odstavka 11. člena). Ker ni sporno, da je tožnica odločbo o oprostitvi, izdano za energent lignit, dobila šele 30. 11. 2011, ni bilo ovire za izdajo izpodbijane odločbe.
ZVO-1 člen 64, 64/2, 71, 73, 73/2, 153, 153/1. Uredba o mejnih vrednostih emisije v zrak iz velikih kurilnih naprav člen 4a, 4a/1, 4a/2.
okoljevarstveno soglasje - postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja - naknadni postopek - stranke v postopku - nevladna organizacija
Nevladna organizacija iz prvega odstavka 153. člena ZVO-1, tj. nevladna organizacija na področju varstva okolja, ima po izrecni določbi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 pravni interes, da vstopi v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Če je presoja ocene iz 4.a člena Uredbe o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav 68/12 predmet postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ni namreč nobenega razloga, da ta z zakonom priznan pravni interes ne bi bil upoštevan tudi v primerih, ko upravni organ o tem odloča v naknadnem postopku.
ZVO-1 člen 64, 64/2, 64/3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
okoljevarstveno soglasje - postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja - stranke v postopku - nevladna organizacija - rok za priglasitev udeležbe
Ureditev iz drugega odstavka 64. člena ZVO-1 - za razliko od 43. člena ZUP - pri nevladnih organizacij varstvo javne koristi izenačuje z njihovo, torej osebno pravno koristijo. Gre za zakonsko fikcijo, ki nevladnim organizacijam omogoča vstop v postopek, čeprav ne izkazujejo pravne koristi v smislu drugega odstavka 43. člena ZUP. Zato je napačno tožnikovo stališče, da z zastopanjem javnega interesa izkazuje svojo pravno korist ne glede na določbo drugega odstavka 64. člena ZVO-1.
ZVO-1 člen 157. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih člen 6, 6/1, 7, 7/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - zavezanec za oddajo odpadkov - gradbeni odpadki
Tožnik ni ugovarjal ugotovitvi toženke, da gre za odpadke, ki so nastali pri rušitvi prizidka, katere edini investitor je bil on. Zato je določitev tožnika za zavezanca za oddajo odpadkov pravilna in zakonita, njegov ugovor, da je za določitev zavezanca za oddajo odpadkov bistveno lastništvo gradbenih odpadkov in nepremičnine, na kateri se gradbeni odpadki nahajajo, pa ni utemeljen.
Javni interes v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja ščitijo poleg državnega pravobranilca tudi nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki delujejo v javnem interesu.
ZUP člen 43, 43/2. ZVO-1 člen 64, 64/2. Uredba o odpadkih člen 10.
okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Za poseg, za katerega je bilo izdajo okoljevarstveno soglasje, je bilo izdelano poročilo o vplivih na okolje, tožeča stranka pa v postopku za priznanje statusa stranke ni izkazala, da navedeno poročilo ni ustrezno, ker nepremičnine, v katerih prebiva, ne uvršča v vplivno območje, v posledici pa tožeča stranka ne more izkazati pravnega interesa po določbi 43. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odstranitev zemeljskega izkopa - vnos zemljiškega izkopa v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem
O tožnikovem nezakonitem ravnanju (vnosu zemljine nad količino 100.000 m3, dovoljenih v okoljevarstvenem dovoljenju dne 11. 3. 2005 in spremembi z dne 6. 10. 2005), je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 12. 10. 2009. Ugotovljena nezakonitost je bila namreč podlaga za izrek v tej odločbi naloženega inšpekcijskega ukrepa prepovedi nadaljnjega vnosa zemeljskega izkopa na ista zemljišča, na katere se nanaša tudi izpodbijana odločba. Zato so za ta upravni spor nepomembne tožbene navedbe o tem, da je imel vneseni zemeljski izkop izdelano oceno kakovosti, da ta vnos nima posledic za okolje in da je na lokaciji vnosa dolgoročno predvidena gradnja, kar naj bi tožnikovem mnenju pomenilo, da nezakonitosti ni in da bi bila odstranitev nesmiselna.
Vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave je bila zavrnjena z odločbo Agencije RS za okolje, navedena odločitev pa je tudi že postala pravnomočna. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 172. člena ZVO-1 je torej prvostopenjski organ imel podlago za izrek inšpekcijskega ukrepa prepovedi odlaganja vseh vrst odpadkov na odlagališču do morebitne pridobitve predpisanega okoljevarstvenega dovoljenja.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
okoljska dajatev - vračilo okoljske dajatve - onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
Subjekti in primeri, v katerih pripada pravica do vračila okoljske dajatve zaradi izgorevanja goriva, so taksativno navedeni v 18. členu Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Glede na dejstvo, da gre za ugodnost, torej za vračilo, je potrebno takšno določbo razlagati ozko.