skladnost PGD s projektnimi pogoji okoljevarstvenega soglasja - pravni interes za sodelovanje v postopku - stranka v postopku
Tožnik ima prav, da svojih pravnih koristi, ki bi jih lahko varoval v obravnavanem postopku, ne bo mogel varovati v drugem postopku (npr. za izdajo gradbenega dovoljenja), ker bo o njih odločeno v obravnavanem postopku; po drugi strani pa so njegove navedbe, da bi mu morala biti priznana pravica do udeležbe v vseh teh postopkih že samo zato, ker mu je bila priznana v enem od njih, neutemeljene.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - postopek predhodne presoje
Lokacija nameravanega posega, ki je eno od meril za odločitev, ali je potrebna presoja vplivov na okolje, narekuje uporabo Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov, izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja, v skladu s katerim pa je presoja vplivov na okolje potrebna. Na to kažejo tudi značilnosti oziroma lastnosti nameravanega posega, ki so drugo merilo, pomembno za odločitev o nujnosti presoje vplivov.
ZVO-1 člen 110g, 153, 153/1. ZUP člen 9, 43, 43/1, 43/3.
okoljska škoda - postopek ugotavljanja okoljske škode - nevladna organizacija - načelo zaslišanja stranke
Med strankama ni spora o tem, da je tožnik organizacija iz prvega odstavka 152. člena ZVO-1, torej nevladna organizacija, ki na področju varstva okolja v Republiki Sloveniji deluje v javnem interesu. Po prvem odstavku 155. člena ZVO-1 to pomeni, da lahko sodeluje v postopkih skladno z določbami tega zakona.
inšpekcijski postopek - ukrep okoljskega inšpektorja - okoljevarstveno dovoljenje - obstoječa naprava - nova naprava
Za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe je pravno pomembno le vprašanje, ali je treba predmetno napravo obravnavati kot novo ali kot obstoječo. Toženka je to ugotovila, svoje ugotovitve ustrezno obrazložila, tožnik pa jih po vsebini niti ne izpodbija. Po teh ugotovitvah obravnavana naprava pomeni novo napravo, uporaba prehodnega režima iz 172. člena ZVO-1 pa je po izrecnem in nedvoumnem besedilu te določbe vezana na izključno obstoječe naprave. Tožnik bi torej lahko uspešno zahteval uporabo tega režima izključno v primeru, če bi izpodbil ugotovitve toženke o tem, da gre za novo napravo, česar ni storil.
prostorsko načrtovanje - predlog občinskega prostorskega načrta - celovita presoja vplivov načrta na okolje - odločba o obveznosti izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje
Celovita presoja vplivov na okolje ni potrebna za plan, izdelan na podlagi plana, za katerega je že bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje, če za planirane posege niso določeni novi ali podrobnejši izvedbeni pogoji. Prav za slednje pa gre v obravnavanem primeru, saj so namreč za izvedbo obravnavanega centra za ravnanje z odpadki z občinskim podrobnim prostorskim načrtom predpisani podrobnejši izvedbeni pogoji.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg v vodno in priobalno zemljišče - vodno soglasje
Že sam nedovoljen poseg na vodno in priobalno zemljišče pomeni škodo, ki jo je praviloma mogoče odpraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, zato inšpektorju škode ni treba še posebej izkazovati.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - Triglavski narodni park - gradnja vodnega zbiralnika
Iz izpodbijane odločbe ter zahtevi priložene projektne dokumentacije izhaja, da želi tožnica zgraditi zbiralnik za vodo, ki ne bo namenjen zgolj napajanju živine, pač pa tudi zalogi vode za požarno gašenje in akumulaciji vode za zasneževanje, zato je pravilna ugotovitev toženke, da je nameravani poseg neskladen z določili ZTNP-1.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 23. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 41, 41/5, 51, 51/3, 62, 62/1, 62/1-4.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - odlagališče nevarnih odpadkov - letna višina finančnega jamstva za obratovanje odlagališča - prehodno obdobje
Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih v 51. členu določa, da je faza zapiranja odlagališča ali dela odlagališča zaključena, ko o tem odloči ministrstvo in ko določi upravljalca odlagališča in na podlagi poročila inšpektorata, pristojnega za varstvo okolja, ugotovi, da so izpolnjene vse predpisane zahteve z zvezi z zapiranjem odlagališča. Iz listin upravnega spisa ne izhaja, tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi si odločbo iz 51. člena Uredbe pridobila. Zato je tožena stranka v opredelitvi osnovnih podatkov odlagališča iz 2. točke priloge 9 k Uredbi ravnala pravilno, ko je v izračunu potrebnega finančnega jamstva, kot površino odlagališča štela celotno površino, saj je bila predmet okoljevarstvenega dovoljenja celotna površina odlagališča.
Finančno jamstvo se določa na dan izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, saj se le na ta način zagotovi, da so za obratovanje in zapiranje odlagališča zagotovljena potrebna sredstva. Glede na to, da bo odlagališče lahko obratovalo le do 31. 12. 2015, je treba zagotoviti temu ustrezno finančno jamstvo.
ZON člen 153. Uredba o Krajinskem parku Ljubljanskega barja člen 1, 8, 10.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - kmetijsko zemljišče - krajinski park - pobuda za spremembo namenske rabe - sorazmernost posega - vzpostavitev prejšnjega stanja - kršitev pravil postopka
Sodišče je narok razpisalo prav iz razloga, ker tožnik v inšpekcijskem postopku ni imel možnosti, da se izjavi o mnenju, ki ga je podal Zavod za varstvo narave in s tem o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. To pa pomeni, da je ostalo dejansko stanje glede nasutja in stanja parcele, in torej v bistvenem, ugotovljeno nepopolno in lahko tudi nepravilno, nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa predstavlja razlog za odpravo odločbe.
Pri odločanju oziroma pri odreditvi ukrepov bi bilo treba poleg okoliščin, ki se nanašajo na varstvo narave, upoštevati tudi okoliščine, ki se nanašajo na tožnikov položaj kmeta in na dejavnost, ki jo opravlja. Kar velja še zlasti ob dejstvu, da je tožnik že v inšpekcijskem postopku izkazal, da je njegova pobuda za spremembo namembnosti zadevne parcele iz kmetijske v stavbno sprejeta, in s tem okoliščino, ki (vsaj v časovnem smislu) lahko vpliva na odreditev ukrepa.
ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 3, 3/9, 5, 5/1. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 4, 4/1.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom - stranka v postopku - vplivno območje
Iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju izhaja, da v III. območje varstva pred hrupom spadajo tudi površine na območju stanovanj: površine podeželskega naselja (1. alineja c točke prvega odstavka 4. člena navedene uredbe). To pa pomeni, da sodi tudi objekt tožnikov med varovane objekte. Tega dejstva pa prvostopenjski organ ni upošteval, ampak je izhajal le iz zaključka izračuna, da dopustne mejne vrednosti hrupa ne bodo dosegle najbližjih varovanih stavb in s tem tudi ne stavbe, kjer bivata tožnika in da zato ne moreta biti stranska udeleženca v postopku. Tako stališče predstavlja že vsebinsko oceno o tem, ali bo hrup dopustno vplival na tožnika ali ne, torej gre za vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja, ne pa za odločanje, ali se tožnikoma sploh dovoli sodelovati v postopku kot stranskima udeležencema. Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranska udeleženca v postopku, je ključna ocena, ali je njun objekt znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, tega pa prvostopenjski organ ni upošteval.
ZVO-1 člen 68, 68/1. Uredba o odpadkih člen 36, 36/2, 36/2-3. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata člen 4, 4/1, 33.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - povzročanje onesnaženja okolja večjega obsega - obstoječa bioplinarna - povečanje zmogljivosti bioplinarne - oddaljenost območja bioplinarne od sosednjih objektov
Med strankami v postopku ni sporno, da naprava, za katero želi tožnik pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, že obratuje. Sporno pa tudi ni, da tožnik za obratovanje naprave s takšno (novo - povečano) proizvodno zmogljivostjo, ki presega prag predelave 10 ton na dan, nima okoljevarstvenega dovoljenja. Zato naprave, za katero tožnik želi pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ni mogoče šteti za obstoječo napravo, za katero ne veljajo predpisani odmiki iz prvega odstavka 4. člena Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata.
okoljevarstveno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - poročilo o vplivih na okolje - dokazovanje
Presojo vplivov na okolje mora upravni organ opraviti na primeren način glede na vsak posamezen poseg. Nosilec nameravanega posega mora zato v poročilu o vplivih na okolje dejansko stanje navesti natančno, po resnici in določno, konkretna vsebina tega poročila pa je odvisna od informacij, ki jih upravni organ potrebuje za izvedbo presoje vplivov na okolje za posamezen poseg.
nadomestilo zaradi omejene rabe prostora - upravičenec do nadomestila - pravno priznana škoda
Kot izhaja iz besedila občinskega odloka, se je občina Krško odločila, da del sredstev, ki jih pridobi na podlagi določb ZVISJV, porabi za izplačilo individualnih nadomestil upravičencem, ki imajo na območju omejene rabe prostora stalno prebivališče. S takšno odločitvijo občine, ki jo je sprejela v skladu s svojimi pristojnostmi iz 140. člena Ustave in 29. člena ZLS, in s katerimi razpolaga s svojimi sredstvi, ni poseženo v tožnikovo pravico do uveljavljanja odškodnine na podlagi pravil o splošni odškodninski odgovornosti.
okoljsko pravo - ukrep okoljskega inšpektorja - ravnanje z odpadki - zemeljski izkop - okoljevarstveno dovoljenje
Tožnik zemeljskega izkopa ni uporabil na gradbišču, kjer je nastal, niti na drugem gradbišču, kjer je tudi sam investitor, ampak ga je vnesel na najboljše kmetijsko zemljišče.
ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 1, 3, 5, 6, 8. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa.
hrup - dovoljenje za začasno obremenitev okolja s hrupom - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Tožena stranka je izhajala iz zaključka izračuna, da dopustne mejne vrednosti hrupa ne bodo dosegle najbližjih varovanih stavb, s tem tudi ne stavbe, kjer bivata tožnika in da zato ne moreta biti stranska udeleženca v postopku. Tako stališče pomeni že vsebinsko oceno o tem, ali bo hrup nedopustno vplival na tožnika ali ne, torej vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja, ne pa odločanje, ali se tožnikoma dovoli sodelovati v postopku kot stranskima udeležencema. Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranka udeleženca v postopku, je torej ključna le ocena, ali je njun objekt znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, tega pa tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni ugotavljala niti obrazložila.
ZUP opredeljuje pojem stranskega udeleženca le v procesnem smislu, medtem ko je materialni predpis tisti, ki določa, kdo ima kakšno pravico, obveznosti ali neposredno pravno korist v konkretni upravni stvari. V obravnavanem primeru je zato osnova za odločanje o zahtevi tožnikov za sodelovanje v postopku izdaje dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, na katero sta se tožnika že vse od začetka postopka tudi sklicevala.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260-9, 263, 263/2, 263/1-5, 267, 267/1. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 5, 5/1. ZUS-1 člen 4, 4/1, 33, 33/2, 33/2-2, 64, 64/2, 66.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom - obnova postopka - stranski udeleženec - pravni interes - ugotovitvena sodba - podredni zahtevek
Uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP je mogoče le v predpisanem roku enega meseca. Tožničin predlog za obnovo postopka, ki ga je prvostopenjski organ prejel dne 22. 4. 2014, se nanaša na odločbo z dne 12. 12. 2013 o dovolitvi začasne čezmerne obremenitve okolja s hrupom v času poteka javne prireditve „Krasovanje 2014“, ki se je zaključila 28. 12. 2013. V navedenem roku predlog ni bil podan.
Tožničin predlog za obnovo postopka je bil zavržen, ker je bil vložen prepozno, kar pomeni, da že iz tega razloga niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo podrejenega tožbenega zahtevka, zato je sodišče tožbo zavrnilo.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - ponudba - vsebina ponudbe - poprava računskih napak
Na podlagi četrtega odstavka 54. člena ZJZC oz. četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 je možno računsko napako popraviti tako, da se ponudnika pozove, da da pisno soglasje k popravku očitne računske napake. Zaradi očitne računske napake ponudba tako ni nepopolna in jo je mogoče popraviti.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika
Pravice in obveznosti koncendenta in koncesionarja se lahko podrobneje določijo tudi v javnem razpisu in v koncesijski pogodbi. Zato določitev meril za izbiro koncesionarja v javnem razpisu ni v nasprotju z zakonom.
ZVO-1 člen 156, 157, 157/1, 157/1-1, 157/1-5. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2009) člen 62. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2011) člen 39, 39/1, 70.
ukrep okoljskega inšpektorja - odlaganje nenevarnih odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov - okoljevarstveno dovoljenje - načelo zaslišanja stranke
Ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, v skladu z 62. členom Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2009) in 70. členom Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2011), katerih besedili se v pogojih za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obstoječa odlagališča ne razlikujeta, za obratovanje spornega odlagališča v inšpekcijskem postopku niso upoštevni, saj niso predmet odločanja v inšpekcijskem postopku. V zadevi je bistveno, ali je tožeča stranka obratovala na podlagi veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja.
Glede na dejanske ugotovitve je potrebno pritrditi upravnemu organu, da je tožeča stranka s tem, ko je na odlagališču nenevarnih odpadkov odlagala mešane komunalne odpadke, čeprav za njegovo obratovanje ni pridobila okoljevarstvenega dovoljenja, kršila določbe 39. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2009), s tem pa povzročila nepravilnost, ki jo je v skladu z določili 157. člena ZVO-1 potrebno nemudoma prepovedati oziroma odpraviti.
ZON člen 66, 66/3, 66/3-12, 104, 104/1. Uredba o Krajinskem parku Strunjan člen 3, 3/1, 3/1-1, 7, 9, 9-4.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - presoja sprejemljivosti posega v naravo - varstveni režim - naravni rezervat
Poseg, ki ga želi izvesti tožeča stranka je v nasprotju z varstvenim režimom, ki velja za območje naravnega rezervata Strunjan in je to zadostni razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za poseg v prostor na podlagi 104. člena ZON.
V konkretnem primeru gre za poseg v naravo, za katerega ni treba pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora. Gre pa za poseg v naravo, ki lahko ogrozi biotsko raznolikost, naravno vrednoto ali zavarovano območje, zato je treba na podlagi prvega odstavka 104. člena ZON pred izvršitvijo posega pridobiti dovoljenje za poseg na podlagi predpisov o urejanju prostora in drugih predpisih, to je Uredbe o Krajinskem parku Strunjan ter Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot.