presoja vplivov na okolje - okoljevarstveno soglasje - predhodni postopek - proizvodna zmogljivost naprave
Agencija RS za okolje je ravnala pravilno, ko je pri izračunu dnevne zmogljivosti naprave izhajala iz maksimalne možne (proizvodne) zmogljivosti naprave in ne iz njene dejanske oziroma predvidene obremenitve, ki pri odločanju v postopku po 51 a. členu ZVO-1 ni pomembna.
inšpekcijski postopek - izvršilni postopek - odpadki - ravnanje z odpadki - stroški ravnanja z odpadki - cenitveno poročilo - stroški izdelave izvedenskega poročila - uvedba stečajnega postopka - drugi občasni stroški stečajnega postopka
Zaradi uvedbe stečajnega postopka je treba s cenilcem oceniti stroške predpisanega ravnanja z odpadki. Stroški cenitve nastanejo zaradi uvedbe stečajnega postopka zoper povzročitelja obremenitve okolja in zato v skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP sodijo me t.i. druge občasne stroške stečajnega postopka. Ker gre v obravnavani zadevi za plačilo stroškov stečajnega postopka nastalih v upravnem postopku, je prvostopni organ pravilno izdal izpodbijani sklep.
celovita presoja vplivov na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija
Da bi šlo v obravnavani zadevi za postopek, v katerem in mogoče zastopati interesov ohranjanja narave, oziroma zakaj, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja.
ZVO-1 člen 157a, 157a/3. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljaviti nekaterih direktiv člen 3, 3/6, 14. ZG člen 5. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-2, 254.
inšpekcijski postopek - ukrep medobčinskega inšpektorja - odstranitev komunalnih odpadkov - inšpekcijski zavezanec - lastnik zemljišča - posestnik zemljišča - koncesionar - imetnik odpadkov - zavezanec za plačilo stroškov odstranitve odpadkov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijana odločitev temelji na določbi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1. le-ta določa, da stroške odstranitve odpadkov nosi lastnik zemljišča; v primeru, da izvaja posest druga oseba, pa oseba, ki izvaja posest. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, katerega od navedenih dveh statusov (lastnik ali posestnik zemljišča) in v kakšnem odnosu (do odpadkov ali do zemljišč) organ pripisuje tožniku in ga zato zgolj na podlagi te določbe določa kot zavezanca za plačilo stroškov.
Prvostopenjski organ tudi v ponovljenem postopku ni dovolj razčistil dejanskega stanja glede odločilne okoliščine, koga je v konkretnem primeru treba šteti za zavezanca za plačilo stroškov odstranitve odpadkov. Sodišče je v pravnomočni sodbi I U 543/2013-8 upravnemu organu naložilo, da mora pri razlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1 izhajati tudi iz določb 6. točke 3. člena in 14. člena Direktive Št. 2008/98/ES, torej da mora tudi ob upoštevanju teh določb ugotoviti, ali je koncesionarja (kot posestnika zemljišč) mogoče šteti za imetnika odpadkov v širšem smislu oziroma ali je nastanek odpadkov mogoče pripisati koncesionarju pri izvajanju koncesijske dejavnosti.
ZON člen 101e. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja člen 6, 38, 38/4, 38/5.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - previdnostno načelo - pomembni vplivi na varovana območja
Organ je v svoji odločbi pravilno navedel povezavo med prehodnim barjem ter uporabo načela previdnosti, sodišče pa ponavlja, da v primeru dvoma javna korist ohranjanja narave prevlada nad razvojnimi interesi in drugimi javnimi koristmi, zato so navedbe tožnice glede svobodne gospodarske pobude neutemeljene.
ZVO-1 člen 11, 157a, 157a/3. ZSKZ člen 2, 4. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv člen 14.
Stroške nezakonito odloženih odpadkov na zemljišču v državni oziroma občinski lasti v primeru, ko povzročitelj obremenitve ni znan, nosi tisti, ki nad njimi (odpadki) izvaja posest, bodisi da je to lastnik zemljišča (država ali občina), ali pa nekdo drug. Pri tem je sodišče že zavzelo stališče, da zgolj posest zemljišča ne pomeni nujno tudi posesti odpadkov, ki se nahajajo na njem, čeprav se ta praviloma predvideva. Če nad nezakonito odloženimi (nekomunalnimi) odpadki na zemljišču v državni lasti ne izvaja nihče drug posesti, se lastnica zemljišča (Republika Slovenija) obveznosti plačila stroškov nezakonito odloženih odpadkov na njenem zemljišču ne more uspešno izogniti z zatrjevanjem, da nad odpadki nikoli ni prevzela dejanske oblasti, saj je v skladu z načelom subsidiarnega ukrepanja za kritje stroškov odprave teh posledic prav tako odgovorna Republika Slovenija, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem, na katerega se sklicuje tudi tožnik v tožbi.
Proizvodna zmogljivost naprave je pomembna zaradi vplivov, ki jih (lahko) ima na okolje, zato je treba pri tem izhajati iz maksimalne možne proizvodne obremenitve.
V primerih, ko so odpadki odloženi zakonito, povzročitelj obremenitve pa je znan in to ni lastnik zemljišča, na katerem je prišlo do obremenitve, kot je bilo v obravnavanem primeru, ni mogoče izreči inšpekcijskega ukrepa iz 157. člena ZVO-1 lastniku zemljišča, na katerem se nahajajo, saj kaj takega iz zakona ne izhaja.
ZVO-1 člen 118, 118/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
dovoljenje za izpust toplogrednih plinov - okoljevarstveno dovoljenje - upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes
Če upravljavec naprave nima veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja, to pomeni, da nima zakonite podlage za delovanje naprave in s tem tudi za opravljanje dejavnosti v napravi, ki pomeni vir toplogrednih plinov. Dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov samo po sebi je v takem primeru očitno brezpredmetno.
ZVO-1 člen 20. ZUP člen 67, 67/1, 67/3. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 53, 53/2, 53/2-8.
ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče odpadkov - finančno jamstvo - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tako Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih, veljavna v času vložitve vloge, kot uredba, veljavna v času izdaje spornega sklepa, sta določali, da mora upravljalec odlagališča po končanih zapiralnih delih toženki predložiti finančno jamstvo.
presoja vplivov na okolje - celovita presoja vplivov na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija
Tožnik utemeljeno opozarja na določbo tretjega odstavka 137. člena ZON, po katerem ima društvo, ki pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu, pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.
ZVO-1 člen 157a, 157a/1. ZSKZ člen 2, 2/2, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10a.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski zavezanec - posestnik zemljišča - gospodarjenje z zemljišči - odstranitev nezakonito odloženih odpadkov
Stroške odstranitev nezakonito odloženih odpadkov nosi tisti, ki nad predmetnim zemljiščem izvaja posest, bodisi da je to lastnik zemljišča ali pa nekdo drug. Tožnik izvaja neposredno dejansko oblast nad predmetnim zemljiščem, saj lahko z njim razpolaga, glede na drugi odstavek 10. člena ZSKZ pa pri gospodarjenju s temi zemljišči zasleduje tudi ekonomsko korist. Zato je dolžan nositi stroške odstranitve komunalnih odpadkov na podlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1.
ZON člen 1, 2, 5, 7, 12, 26, 81. Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah člen 7, 7a, 8. Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursos arctos) in volka (Canis lupus) iz narave člen 2.
varstvo živali - ohranjanje biotske raznovrstnosti - zavarovane živalske vrste - volk - odvzem iz okolja - predpogoji za uveljavljanje izjem
V obravnavnem primeru za gre izjemo od splošne prepovedi namernega ubitja volkov na celotnem naravnem območju razširjenosti vrste volk, zato jo je treba razlagati ozko, upoštevati pa je treba tudi načelo previdnosti, ki je temeljno načelo evropske okoljske politike in pomeni, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi.
Osnutek Pravilnika o spremembah povzema strokovno mnenje ZGS, iz katerega izhaja, da je podlaga za predlagan odstrel volkov 6. alineja 7. člena Uredbe. Iz razlogov, navedenih v osnutku Pravilnika o spremembah izhaja, da trije predpisani predpogoji pred sprejemom izpodbijanega dela Pravilnika v obravnavanem primeru niso izkazani.
ZVO-1 člen 3, 110a, 110c, 110c/1, 110c/1-4, 155. ZUP člen 43, 237, 237/2, 237/2-3.
okoljska škoda - odgovornost za preprečevanje in sanacijo okoljske škode - izključitev uporabe - difuzno oziroma razpršeno onesnaževanje - ozka razlaga izjeme - stranka v postopku
Toženka je kljub tožnikovi pravočasni zahtevi za priznanje statusa stranke v obravnavnem inšpekcijskem postopku s sklepom ustavila postopek, ne da bi o njej prej odločila. S tem je tožniku odvzela pravico do izjave pred odločitvijo toženke o ustavitvi inšpekcijskega postopka, čeprav je očitno menila, da mu status stranskega udeleženca v postopku gre, saj mu je vročila izpodbijani sklep.
Sodišče se strinja s tožnikom, da v obravnavnem toženka ni ustrezno obrazložila svoje ugotovitve, da bi šlo v obravnavnem primeru za razpršeno onesnaževanje, kar izključuje uporabo določb V.a poglavja ZVO-1, ki govori o odgovornosti za okoljsko škodo. Utemeljitev, da gre v obravnavnem primeru za razpršeno onesnaževanje, je tako v odločbi prvostopenjskega, kot v odločbi drugostopenjskega organa povsem pavšalna in neobrazložena, zato sodišče ugovora, da ne gre za tako onesnaževanje, ne more preizkusiti.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - rok za podaljšanje veljavnosti okoljevsrstvenega dovoljenja
O podaljšanju veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja odloča ministrstvo, vendar ne po uradni dolžnosti, kot zmotno navaja tožeča stranka v tožbi, ampak na podlagi zahteve, ki jo mora imetnik okoljevarstvenega dovoljenja vložiti najpozneje tri mesece pred iztekom veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja.
Ker je tožeča stranka vlogo za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja, izdanega na podlagi 82. člena ZVO-1, vložila po preteku s prvim odstavkom 7. člena ZVO-1E določenega roka, jo je prvostopni organ tudi po presoji sodišča pravilno zavrgel kot prepozno.
ZV-1 člen 124, 124/1, 124/5, 128, 128/1. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-5, 8, 9.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - način rabe vode - skladnost uredbe z zakonom
Vodno dovoljenje vsebuje opis vrste, obsega in namena vodne pravice, zato tožnica v tem postopku ne more doseči ugotavljanja specifičnosti načina rabe vode v tehnološki namen in drugačne opredelitve, kot izhaja iz izdanega delnega vodnega dovoljenja.
okoljevarstveno dovoljenje - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - upravičeni vlagatelj zahteve
Da bi bili tožniki upravičeni vlagatelji zahteve za odpravo oz. razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, bi morali najprej izposlovati status strank oz. stranskih udeležencev, bodisi v času teka upravnega postopka, bodisi prek zahteve za obnovo tega postopka.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - načelo zaslišanja stranke
Namen pravice do izjavljanja je zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa v zadevi, ki se nanaša na njegove pravice oziroma obveznosti. Na odločitev organa pa enako kot opredelitev in ugotovitev pravno relevantnih in spornih dejstev vpliva tudi odločitev, katere pravne norme bo uporabil ter kako jih bo razlagal.
Pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje iz 82. člena ZVO-1 je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za druge naprave.