inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - zemljiški izkop - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost odločbe
Za izvršitev obveznosti v primeru, kot je obravnavani, ni bistvena natančnost izračuna do zadnjega kubičnega metra zemeljskega izkopa, kar nenazadnje izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, ki govori o "ocenjeni količini". S to količino, ki v upravnem postopku ni bila sporna, in izhaja iz izvedenskega mnenja, ki ga je v postopku predložila tudi tožnica, skupaj z opredelitvijo zemljišča (čeprav s parcelno številko zdaj neobstoječe parcele) je tožničina obveznost opredeljena povsem jasno in nedvoumno, tako da je tožbeni očitek o neizvršljivosti izpodbijane odločbe neutemeljen. Tudi tožnica v tem pogledu ne navaja, da bi bilo kakorkoli sporno, za katero zemljišče gre in kakšna naj bi bila okvirna količina odpadkov na njem.
Tretji, v katerih pravne interese utegne poseči izpodbijana odločba, bi morali ta pravni interes uveljavljati sami, z vložitvijo ustreznih pravnih sredstev, ne more pa tega z zatrjevanjem, da ti pravni interesi v obravnavanem postopku niso bili ustrezno zaščiteni, storiti tožnica.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - zemeljski izkop - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost odločbe
Za izvršitev obveznosti v primeru, kot je obravnavani, ni bistvena natančnost izračuna do zadnjega kubičnega metra zemeljskega izkopa, kar nenazadnje izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, ki govori o "ocenjeni količini". S to količino, ki v upravnem postopku ni bila sporna, in izhaja iz izvedenskega mnenja, ki sta ga v postopku predložili tudi tožnici, skupaj z opredelitvijo zemljišča (čeprav z parcelno št. zdaj neobstoječe parcele), je tožničina obveznost opredeljena povsem jasno in nedvoumno, tako, da je tožbeni očitek o neizvršljivosti izpodbijane odločbe neutemeljen. Tudi tožnici v tem primeru ne navajata, da bi bilo kakor koli sporno, za katero zemljišče gre in kakšna naj bi bila okvirna količina odpadkov na njem.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - dopolnilna odločba - zemeljski izkop - odgovornost povzročitelja
Z izpodbijano odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da nosi stroške še za odstranitev ugotovljene razlike, to je še za 15.500 m3 zemeljskega izkopa. Ker je to odločitev o novi stvari, to je dodatni (novi) obveznosti tožeče stranke, ki je oprta na drugačno oziroma na novo dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno po izdaji odločbe z dne 4. 9. 2014, v obravnavnem primeru ne gre za dopolnilno odločbo.
V primerih, ko je povzročitelj obremenitev znan, ni mogoče uporabiti določb 157a. člena ZVO-1.
Ker Uredba, ki je podzakonski akt, izdan v izvrševanju ZVO-1, glede na 1. člen določa obvezna ravnanja z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, po 2. točki 3. člena Uredbe pa so zeleni vrtni odpad biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov iz Priloge 1 Uredbe (npr. odpadne veje, trava, listje), po 3. točki 3. člena pa je hišno kompostiranje tisto kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvu kot /.../ zeleni vrtni odpad, ki nastane na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu /.../, ni podlage za zaključek, da je prvostopenjski organ očitno prekršil materialni predpis, če je ravnanje, s katerim so bile kršene navedene določbe Priloge 1 Uredbe, opredelil kot nezakonito odlaganje komunalnih odpadkov po 157.a členu ZVO-1.
Pri izrednem pravnem sredstvu razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici gre za drugačen, manj strog preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava, kot to velja za pritožbo zoper odločbo kot redno pravno sredstvo.
ohranjanje biotske raznovrstnosti - presoja sprejemljivosti posega v naravo - dopustnost posega - Triglavski narodni park
Toženka je ob upoštevanju pravilnika ugotovila, da se tožničina vloga nanaša na pridobitev dovoljenja za zasipanje vodnega telesa, za katerega je pravilno uporabila določbe 104 in 104.a člena ZON, mnenji Zavoda RS za ohranjanje narave in Javnega zavoda Triglavski narodni park pa sta poseg v naravo pogojevali z dodatnimi omilitvenimi ukrepi, zato je toženka ob upoštevanju šestega odstavka 104. a člena ZON zahtevane omilitvene ukrepe pravilno umestila v izpodbijano odločbo.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - predhodni postopek - zmogljivost naprave
Agencija Republike Slovenije za okolje je ravnala pravilno, ko je pri izračunu dnevne zmogljivosti naprave izhajala iz maksimalne možne (proizvodne) zmogljivosti naprave in ne iz njene dejanske oziroma predvidene obremenitve, ki pri odločanju v postopku po 51 a. členu ZVO-1 ni pomembna.
ZUP člen 274, 274/2, 275, 275/1, 290, 290/1, 291, 291/1.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - upravna izvršba - sklep o izvršbi
Tožnik kljub navedbam, da bi po vsebini zahtevi za razveljavitev po nadzorstveni pravici moralo biti ugodeno, saj je bil v izvršilnem naslovu očitno prekršen materialni predpis, ni izkazal, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno-sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Zgolj izkaz teh posledic bi lahko bil utemeljen razlog za ugoditev tožbi.
Tretji odstavek 41. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih ne vzpostavlja finančnega jamstva sui generis, temveč gre za poroštvo, ki je lahko oblikovano v skladu s splošno zakonsko ureditvijo OZ. Po določbah tega zakona (XXIX. poglavje) je poroštvo oblika utrditve dolžnikove obveznosti do upnika, in sicer je to oblika osebnega zavarovanja, ki nastane s poroštveno pogodbo med upnikom in porokom, s katero se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bo storil (1012. člen OZ). Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno (1013. člen OZ). Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino (prvi odstavek 1016. člena OZ). Pri čemer je, kar izhaja tudi iz nadaljnje ureditve poroštva v XXIX. poglavju OZ, temeljna značilnost poroštva akcesornost porokove zaveze, gre namreč za zavezo k izpolnitvi tuje obveznosti in s tem zavarovanje pred rizikom insolventnosti glavnega dolžnika. Glede na opisano ureditev iz OZ dolžnik ne more biti porok za svojo lastno obveznost, saj v tem primeru že pojmovno ni mogoče govoriti o dodatni utrditvi dolžnikove obveznosti.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - presoja sprejemljivosti posega v naravo - varstveni režim
Kakršno koli poseganje v relief in spreminjanje površinskega pokrova ni skladno z režimom za geomorfološke in botanične naravne vrednote. V predloženem projektu (IDZ) po mnenju sodišča ni zadoščeno tem zahtevam, ki so določene s 3. točko naravovarstvenih pogojev.
ZVO-1 člen 51, 51/1, 53, 53/1, 54, 54/1. ZUP člen 9, 140, 140/2.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - poročilo o vplivih na okolje - omilitveni ukrepi - načelo zaslišanja stranke
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi prvostopenjski organ tožnico pred odločitvijo v skladu z določbo drugega odstavka 140. člena ZUP seznanil z ugotovitvijo, da ni predložila ključnih podatkov oziroma strokovnih dokazov, ki bi potrjevali njene navedbe, na podlagi katerih bi lahko preveril, ali dodatni omilitveni ukrep (postavitev dveh protihrupnih ograj) dejansko pripomore k znižanju emisij hrupa. Tako je ni seznanil s pomanjkljivostjo predložene dokumentacije, ker ne vsebuje podatkov o tehničnih lastnostih ograje, ker ji ni bila predložena dodatna ocena hrupa (z vhodnimi podatki), ker ne vsebuje opisa in ocene možnega vpliva predlaganega ukrepa na človeka in njegovo zdravje ter njegove nepremičnine, v zvezi z ugotovljenimi pomanjkljivostmi pa tožnice tudi ni pozval, naj jih odpravi. Prav tako je ni seznanil z dvomom v izvedljivost predlaganega omilitvenega ukrepa in je ni pozval, naj navedeni omilitveni ukrep vključi v poročilo o vplivih na okolje.
ZUP člen 43. ZON člen 137, 138. ZVO-1 člen 40, 43.
ohranjanje narave - celovita presoja vplivov na okolje - stranka v postopku - društvo, ki deluje v javnem interesu - sodelovanje javnosti v postopku
V 43. členu ZVO-1 je opredeljeno tudi sodelovanje javnosti v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Javnost lahko v okviru javne razgrnitve daje mnenja in pripombe na plan in okoljsko poročilo, vendar pa tretji odstavek 137. člena ZON pravice društev, ki delujejo v javnem interesu, opredeljuje širše. Ta društva imajo namreč pravico zastopati interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih, kar pomeni z zakonom opredeljen pravni interes do udeležbe v upravnem postopku.
okoljevarstveno dovoljenje za obrat - varstveno poročilo - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja
Agencija za varstvo okolja okoljevarstveno dovoljenje za obrat izda le v primeru, če ugotovi, da je varnostno poročilo ustrezno. Ustrezno pa je po presoji sodišča tisto varnostno poročilo, ki vsebuje vse zahtevane podatke, na podlagi katerih lahko Agencija presodi, da so predvideni varnostni ukrepi upravljavca obrata po strokovni plati zadostni in učinkoviti.
presoja vplivov na okolje - okoljevarstveno soglasje - predhodni postopek - proizvodna zmogljivost naprave
Agencija RS za okolje je ravnala pravilno, ko je pri izračunu dnevne zmogljivosti naprave izhajala iz maksimalne možne (proizvodne) zmogljivosti naprave in ne iz njene dejanske oziroma predvidene obremenitve, ki pri odločanju v postopku po 51 a. členu ZVO-1 ni pomembna.
inšpekcijski postopek - izvršilni postopek - odpadki - ravnanje z odpadki - stroški ravnanja z odpadki - cenitveno poročilo - stroški izdelave izvedenskega poročila - uvedba stečajnega postopka - drugi občasni stroški stečajnega postopka
Zaradi uvedbe stečajnega postopka je treba s cenilcem oceniti stroške predpisanega ravnanja z odpadki. Stroški cenitve nastanejo zaradi uvedbe stečajnega postopka zoper povzročitelja obremenitve okolja in zato v skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP sodijo me t.i. druge občasne stroške stečajnega postopka. Ker gre v obravnavani zadevi za plačilo stroškov stečajnega postopka nastalih v upravnem postopku, je prvostopni organ pravilno izdal izpodbijani sklep.
celovita presoja vplivov na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija
Da bi šlo v obravnavani zadevi za postopek, v katerem in mogoče zastopati interesov ohranjanja narave, oziroma zakaj, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja.
ZVO-1 člen 157a, 157a/3. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljaviti nekaterih direktiv člen 3, 3/6, 14. ZG člen 5. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-2, 254.
inšpekcijski postopek - ukrep medobčinskega inšpektorja - odstranitev komunalnih odpadkov - inšpekcijski zavezanec - lastnik zemljišča - posestnik zemljišča - koncesionar - imetnik odpadkov - zavezanec za plačilo stroškov odstranitve odpadkov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijana odločitev temelji na določbi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1. le-ta določa, da stroške odstranitve odpadkov nosi lastnik zemljišča; v primeru, da izvaja posest druga oseba, pa oseba, ki izvaja posest. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, katerega od navedenih dveh statusov (lastnik ali posestnik zemljišča) in v kakšnem odnosu (do odpadkov ali do zemljišč) organ pripisuje tožniku in ga zato zgolj na podlagi te določbe določa kot zavezanca za plačilo stroškov.
Prvostopenjski organ tudi v ponovljenem postopku ni dovolj razčistil dejanskega stanja glede odločilne okoliščine, koga je v konkretnem primeru treba šteti za zavezanca za plačilo stroškov odstranitve odpadkov. Sodišče je v pravnomočni sodbi I U 543/2013-8 upravnemu organu naložilo, da mora pri razlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1 izhajati tudi iz določb 6. točke 3. člena in 14. člena Direktive Št. 2008/98/ES, torej da mora tudi ob upoštevanju teh določb ugotoviti, ali je koncesionarja (kot posestnika zemljišč) mogoče šteti za imetnika odpadkov v širšem smislu oziroma ali je nastanek odpadkov mogoče pripisati koncesionarju pri izvajanju koncesijske dejavnosti.
ZON člen 101e. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja člen 6, 38, 38/4, 38/5.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - previdnostno načelo - pomembni vplivi na varovana območja
Organ je v svoji odločbi pravilno navedel povezavo med prehodnim barjem ter uporabo načela previdnosti, sodišče pa ponavlja, da v primeru dvoma javna korist ohranjanja narave prevlada nad razvojnimi interesi in drugimi javnimi koristmi, zato so navedbe tožnice glede svobodne gospodarske pobude neutemeljene.
ZVO-1 člen 11, 157a, 157a/3. ZSKZ člen 2, 4. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv člen 14.
Stroške nezakonito odloženih odpadkov na zemljišču v državni oziroma občinski lasti v primeru, ko povzročitelj obremenitve ni znan, nosi tisti, ki nad njimi (odpadki) izvaja posest, bodisi da je to lastnik zemljišča (država ali občina), ali pa nekdo drug. Pri tem je sodišče že zavzelo stališče, da zgolj posest zemljišča ne pomeni nujno tudi posesti odpadkov, ki se nahajajo na njem, čeprav se ta praviloma predvideva. Če nad nezakonito odloženimi (nekomunalnimi) odpadki na zemljišču v državni lasti ne izvaja nihče drug posesti, se lastnica zemljišča (Republika Slovenija) obveznosti plačila stroškov nezakonito odloženih odpadkov na njenem zemljišču ne more uspešno izogniti z zatrjevanjem, da nad odpadki nikoli ni prevzela dejanske oblasti, saj je v skladu z načelom subsidiarnega ukrepanja za kritje stroškov odprave teh posledic prav tako odgovorna Republika Slovenija, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem, na katerega se sklicuje tudi tožnik v tožbi.
Proizvodna zmogljivost naprave je pomembna zaradi vplivov, ki jih (lahko) ima na okolje, zato je treba pri tem izhajati iz maksimalne možne proizvodne obremenitve.