dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije - oploditev z biomedicinsko pomočjo - povračilo stroškov postopka, izvedenega v tujini
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanje glede pravice poročene ženske in moža, ki zaradi zdravstvenih težav enega ali drugega ali obeh ne moreta imeti otrok brez zdravljenja neplodnosti oziroma OBMP, kar jima pod določenimi pogoji zagotavlja Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ni izpostavljeno na zahtevani način.
Ker iz podatkov spisa izhaja, da sta revidenta (že pred vložitvijo tožbe) postala starša, v reviziji pa tudi ne zatrjujeta in še manj izkažeta zelo hudih posledic, ki bi se odražale v neupravičenosti revidentov do povračila stroškov uspešno izvedenega postopka oploditve v tujini, z zatrjevanjem, da izpodbijana odločitev glede na potrebo po oploditvi z biomedicinsko pomočjo onemogoča materinstvo, nista izkazala izpolnjevanja pogoja zadovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, ki jih nalaga strokovna doktrina, in bolniku nastane škoda, gre za kršitev pogodbenega razmerja. Odločilno je vprašanje kršitve dolžne skrbnosti, to je ravnanje contra legem artis. V skladu z določili 239. in 240. člena O) se dolžnik svoje odgovornosti razbremeni z dokazom o ustrezni skrbnosti, dokazati pa mora tudi, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih pogodbe ni mogel (pravilno) izpolniti, ki so bile nepremagljive oziroma neodvrnljive.
Pojasnilna dolžnost vključuje pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze. Pravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je pomembna zaradi zaščite pravice do ozaveščene privolitve v posamezen medicinski poseg v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti zdravstvene ustanove. Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
VS0018021
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - medicinska napaka (zdravniška napaka) - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ožja obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367.c člena ZPP.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu in teži dokaznega bremena glede predpostavke vzročne zveze med kršitvijo dolžne skrbnosti delavke toženega zdravstvenega zavoda in smrtjo sina tožnikov.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017351
ZPP člen 41, 41/2, 245, 245/3, 339, 339/2-14, 339/2-15, 367, 367a, 377. ZOR člen 8, 262, 263. OZ člen 6, 6/2, 239, 240. ZOR člen 18, 18/1, 200, 203. ZZV člen 104.
Toženec vnaprejšnje privolitve druge tožnice za bronhoskopijo (ki ni nujen poseg, temveč diagnostična metoda, katere pogosti rizik je tudi pnevmotoraks in motnje ritma srca) ni dobil, zato je zaključek o kršitvi pojasnilne dolžnosti materialnopravno utemeljen.
Konkretni dejanski stan utemeljuje materialnopravni sklep nižjih sodišč, da je bilo ravnanje toženčevega zdravstvenega osebja v kritičnem času
contra legem artis
. Zdravstveno osebje bi moralo glede na konkretne okoliščine in indikacije takoj ob zapletu z zastojem srca prve tožnice posumiti na pnevmotoraks in nanj ustrezno takoj odreagirati.
Izjemno težka življenjska situacija prve tožnice, upoštevajoč izjemno težo
njenih posledic ne dovoljuje natančnega razmejevanja posameznih škod, izvirajočih iz istega škodnega dogodka, ker se te zaradi svoje intenzitete medsebojno tako tesno prepletajo, da jih ni mogoče natančno ločevati.
povrnitev škode - zdravniška napaka (medicinska napaka) - izvedenec - izvedensko mnenje - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravni standard - pravila znanosti in stroke
Tudi pravila znanosti in stroke imajo naravo prava, kadar so v funkciji normativne konkretizacije pravnega standarda. V zvezi z vprašanjem, kakšno je pravilo stroke glede predpisovanja zdravila proti strjevanju krvi, se je sodišče oprlo na mnenji izvedencev. Slednja sta sodišču posredovala pravila stroke, ki so pravnega značaja, sodišče pa je na ta način ovsebinilo pravni standard skrbnosti.
Naloga sodišča je, da presodi, ali se konkretno ugotovljena dejstva (ravnanje, opustitev) ujemajo s tipičnim vedenjem, ravnanjem v stroki. Izvedenec sodišču le posreduje pravila stroke, ki so pravnega značaja, ne sme pa prevzeti funkcije sojenja. Sodnik mora kritično oceniti izvedensko mnenje. V delu, v katerem izvedenci presegajo okvire svojih nalog (posredovati sodišču pravila stroke, poklica, na podlagi katerih sodišče oblikuje vsebino pravne norme), sodišče mnenja ne sme upoštevati.
Tožnik (oškodovanec) nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki se nanašajo na vzročno zvezo, da je vzrok poslabšanja zdravstvenega stanja neskrbno ravnanje, opustitev. Na toženi stranki je trditveno in dokazno breme glede dejstva, da je (rezervni) vzrok poslabšanja tožnikovega zdravja v naravnem teku njegove bolezni oziroma poškodbe, da bi enaka škoda nastala tudi, če ne bi prišlo do neskrbnega ravnanja (da je zdravnikov prispevek k škodi nepomemben).
Ocena, v kakšnem delu je vzrok škode osnovna poškodba, v kakšnem delu pa je vzrok neskrbno ravnanje toženkine zavarovanke, je rezultat pravnega ovrednotenja vseh dejstev in okoliščin posameznega primera. Predpogoj strokovno dognane in pravno prepričljive odločitve pa je ugotovitev naravne vzročnosti s pomočjo izvedenca na podlagi naravoslovne metodologije, ki ne pušča prostora za subjektivno oceno.
Sodišče si mora v skladu z 11. členom ZPP prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, vendar mora stranki omogočiti obravnavo njene dejanske teze, če so navedbe konkretizirane in sklepčne, dokazni predlogi pa substancirani in pravno relevantni, zatrjevana dejstva, katerih resničnost naj bi se z izvedenim dokazom preverila, pa niso pravno nepomembna.
Ni mogoče mimo dolžne skrbnosti zdravstvenih zavodov pri ravnanju z zdravstvenimi podatki, hrambi vseh dokumentov, vsebin oziroma gradiva, nastalega v sklopu zdravstvene obravnave pacienta, še posebej ko vsebujejo po eni strani občutljive osebne podatke po drugi strani pa za sodne in druge postopke pomembne dokaze, kot je v tem primeru. Vsaj v času, dokler ne potečejo zastaralni roki, je razumno pričakovati, da v tovrstnih zahtevnih in kompleksnih primerih poskrbijo tudi za ustrezno hrambo ključnih in bistvenih vsebin dokumentov in zapisov, torej hrambo, ki bo omogočala uporabnost in nespremenljivost vsebine dokumentov, na tehnično ustrezen način (z reprodukcijo v fizični ali digitalni obliki, ki zagotavlja avtentičnost, ali s hrambo v ustreznih prostorih ali na drug način zavarovano pred škodljivimi vpliv in podobno).
Glede na podano izvedensko mnenje in izpovedbe izvedencev, zaslišanih na naroku, da je zdravstveno stanje tožnice posledica degenerativne bolezni ledvene hrbtenice (spondiloze) in ni posledica operacijskega zdravljenja, in da je izvedenec M. na izrecno vprašanje sodišča povedal, da dejstvo, da je bila operacija opravljena po 20 dneh (v skladu z medicinsko dokumentacijo), ni vplivalo na tožničino zdravstveno stanje, je pravilen materialnopravni zaključek sodišč, da vzročna zveza ni podana.
Kljub temu, da uveljavljanje odškodnine za posamezne oblike
nepremoženjske škode, ki izvira iz istega škodnega dogodka, ne pomeni kopičenja (objektivne kumulacije) tožbenih zahtevkov, saj gre za en sam odškodninski tožbeni zahtevek, pa uveljavitev zahtevka za eno obliko
nepremoženjske škode ne pomeni uveljavitve zahtevka za vse iz tega škodnega dogodka izvirajoče oblike
nepremoženjske škode, saj mora biti zahtevek za pravično denarno odškodnino določen za vsako obliko (vrsto)
nepremoženjske škode posamezno ter podana ustrezna trditvena podlaga.
povrnitev škode - odgovornost zdravstvene ustanove - pojasnilna dolžnost – zdravniška napaka (medicinska napaka) - zaplet - soglasje k medicinskemu posegu – endoskopija - privolitev bolnika v zdravljenje - predrtje črevesne stene kot komplikacija po posegu - sepsa - kršitev pojasnilne dolžnosti - privolitev oškodovanca
Glede na to, da tožnici v zvezi z endoskopskim posegom odstranitve polipa ni bilo nič pojasnjeno in da zdravnica z njo praktično ni komunicirala, je pravilen zaključek, da zdravnica v obravnavani zadevi ni izpolnila pojasnilne dolžnosti in da toženka na poseg ni privolila. Tožnica v poseg ni privolila, ker ni vedela, da bo izveden. Poseg, ki je bil sicer opravljen strokovno in brez zdravniške napake, je zato nedopusten in je bilo z njim poseženo v tožničino telesno integriteto. Zato toženki tožnici odgovarjata za civilni delikt.
Od izvajalcev zdravstvenih storitev se zahteva, da ravnajo z večjo skrbnostjo, v skladu s sodobno medicinske doktrino, strokovnimi standardi, normativi in v skladu z razvitostjo zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji. Ena od njihovih dolžnosti je tudi ta, da medicinske (tehnične) pripomočke in naprave pravilno uporabljajo, v skladu z navodili in relevantno strokovno literaturo. Še posebej to velja za obratovanje tehničnih naprav, ki so za paciente vitalnega pomena, z njimi naj bi se seznanili, kolikor je za ljudi, odprte in dojemljive za tehniko in naravoslovje, možno in razumno. Medicinske tehnične pripomočke naj bi toliko obvladali, da lahko z njimi pravilno delajo, in tudi, da preprečijo morebitno škodo za pacienta, če bi se ti pokvarili. Ker uporaba teh pripomočkov ni brez nevarnosti za pacientovo življenje in zdravje, so tudi zahteve glede skrbnosti pri njihovi uporabi (tudi v smislu nadzora in varnostnih ukrepov) zelo visoke.
Prisilno zdravljenje je izrecno ustavno prepovedano. Varovana pravna dobrina sta svoboda in samostojnost odločanja posameznika v zvezi z uvedbo, načinom izvajanja, obsegom, vsebino ali morebitno opustitvijo medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, katere naj bi bil oziroma je (lahko) posameznik deležen. Glavni namen ustavnopravnega varstva je zagotoviti polno spoštovanje pacientovega osebnega dostojanstva ter njegove svobodne in samostojne odločitve o zdravljenju. Nujni predpogoj svobodnega in samostojnega odločanja o zdravljenju je pacientova celovita obveščenost, ki ji ustreza zdravnikova pojasnilna dolžnost. Ta obsega tudi pojasnilo o možnih tveganjih zdravljenja. Le ustrezno informiran pacient lahko uresniči svojo pravico do svobodnega in samostojnega odločanja o zdravljenju.
povrnitev škode – odgovornost zdravstvene ustanove – medicinska napaka (zdravniška napaka) – pojasnilna dolžnost – vsebina pojasnilne dolžnosti običajno tveganje - privolitev v zdravljenje - skrbnost dobrega strokovnjaka – predrtje črevesja med operativnim posegom - sepsa
Zdravnik mora pacientu pojasniti tipična tveganja, to so takšna, ki so posebej značilna za načrtovani poseg in se jim tudi ob največji možni skrbnosti in opravi posega brez napak vedno ni mogoče izogniti, ter so tako pomembna, da so sposobna vplivati na pacientovo odločitev. Čeprav tipičnost ne izhaja iz pogostosti, pojasnilo ni potrebno, če nastane škoda le v ekstremno redkih primerih in je domnevati, da pri razumnem pacientu omenjeno tveganje ne bi vplivalo na njegovo privolitev v poseg. Po mnenju revizijskega sodišča je bil tožnik ustrezno obveščen o negativnih tveganjih (krvavitvi in vnetju), izjemno redke negativne posledice posega kot je sepsa pa ni mogoče šteti med tipična tveganja, ki bi od zdravnika terjala ustrezno pojasnilo.
Čeprav so zdravstveni zavodi dolžni tudi varovati svoje paciente pred samopoškodovanjem, ne jamčijo, da se pacient ne bo poškodoval. Drugačno sklepanje bi pomenilo objektivno odgovornost zdravstvenega zavoda zaradi nepreprečitve samomora.
Varnostni ukrepi imajo svoje meje, ker mora zdravnik spoštovati pacientovo osebnost in dostojanstvo. Velja načelo sorazmernosti, ki zahteva, da se odredijo le tisti varnostni ukrepi, ki so zares potrebni. Zdravnik mora oceniti, ali in koliko bodo varnostni ukrepi negativno vplivali na celotno zdravstveno stanje pacienta.
Zaradi strokovne zdravniške napake (nenačrtovano rojstvo otrok) tožnici nastala škoda, ki se je manifestirala prav v bolečinah in nevšečnostih med nosečnostjo, porodom in poporodnim okrevanjem. Ker pa stopnja in trajanje telesnih bolečin in nevšečnosti s strani izvedenca medicinske stroke niso bili ugotovljeni, je podana kršitev drugega odstavka 254. člena ZPP.
Sodbi imata razloge, iz katerih je razvidno, po kateri poti je sodišče prišlo do svojega prepričanja o posameznem odločilnem dejstvu, in ki jih je moč preizkusiti. Takšni dokazni oceni ni mogoče očitati ne arbitrarnosti, ne pristranskosti, niti ni sodba obremenjena s kršitvijo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP.
Revizijski očitek, da ji operater ni pojasnil, da pri operaciji lahko pride do termične poškodbe žolčevoda, bi bil lahko pomemben le ob hkratni ugotovitve, da je do takšne termične poškodbe tudi dejansko prišlo.
V odškodninskih sporih zaradi domnevnih strokovnih napak v postopkih zdravljenja je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, na pacientu. Pri presoji pravil o trditvenem in tudi dokaznem bremenu pacienta je potrebno izhajati iz razumnih in ne prestrogih zahtev. Dejstva o poteku konkretnega posega izhajajo iz zaznavnega področja zdravstvene ustanove. Pacient je nemalokrat v položaju, ko ne more zbrati (zavarovati, shraniti v dokazne namene) vseh potrebnih dokumentov o svojem zdravstvenem stanju in izvedenih posegih. Zadošča, če poda v tožbi trditve, na podlagi katerih lahko sodišče domneva o obstoju nedopustnega ravnanja. Zdravstvena ustanova, ki razpolaga z vso dokumentacijo, nato poda substancirane trditve glede dejstev, ki obstoju tim. strokovne napake nasprotujejo. Zaradi obrnjenega dokaznega bremena po prvem odstavku 131. člena OZ je na zdravstveni ustanovi dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja - če tega ne dokaže, ne bo zmogla ekskulpacijskega dokaznega bremena.
Toženka bi morala dokazati, da zdravnica operaterka ni ravnala nestrokovno. Ker tega ni dokazala (sodišče ni moglo ugotoviti, ali je ravno nenormalen potek živčnih vlaken vzrok poškodbe), je treba šteti, da zdravnica ni ravnala s skrbnostjo, kot se od nje kot strokovnjakinje pričakuje.
ali je pojasnilna dolžnost v konkretnem primeru vključevala seznanitev z možnostjo nastalega zapleta;
ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo trditve, da je bila s posegom preprečena bistveno večja škoda, kot bi nastala, če poseg ne bi bil opravljen.
Napačno je tožnikovo prepričanje, da gre za strokovno napako, saj pred posegom ni imel težav z odvajanjem, erekcijskih težav niti ni za blažitev bolečin jemal tako močnih zdravil. O strokovni napaki namreč ni mogoče sklepati zgolj na podlagi ugotovitev, da so bile po posegu prisotne določene težave oziroma bolečine.
Zdravnik je dolžan pacienta poučiti o vrsti in teži posega, kot tudi o možnih tveganjih in škodljivih posledicah zdravljenja oziroma opustitve le-tega. Glede obsega zdravniškega pojasnila pa je odločilno, da se pacienta pouči o bistvenih vprašanjih, ki mu omogočijo, da spozna pomen svoje privolitve, da ima dovolj podlage za odločitev za ali proti zdravljenju, da ga morebitne škodljive posledice ne bi presenetile, ker z njimi ni računal. Vendar odgovarja tudi v primeru kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvena ustanova le za uresničitev tistih tveganj, na katera bi pacienta morala opozoriti.
Okoliščine in dejstva o tem, da pacient nekega pojasnila ni dobil, so lahko pomembne le takrat, ko se uresniči s tem posegom povezan riziko. Kadar se skozi zdravljenje realizira riziko, ki z zdravljenjem ni povezan, lahko pacient s svojim zahtevkom uspe le, če dokaže dejstva, ki utemeljujejo sklep o tem, da je šlo za strokovno napako.
Ker namen pojasnilne dolžnosti zdravnika ni v opozarjanju na vse možne posledice, ki z izvedenim posegom niso v povezavi oziroma za predviden poseg niso posebej značilne (to bi bilo prestrogo tudi do zdravnika in nerealno za pričakovati), jih v tem primeru v zdravnikovo pojasnilo niti ni bilo treba vključiti.