predlog za dopustitev revizije - medicinska napaka (zdravniška napaka) - kršitev pojasnilne dolžnosti - drugo mnenje - postavitev drugega izvedenca - tuj izvedenec - standard obrazloženosti odločbe - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
I. Ali sta sodišči prve in druge stopnje zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 245. člena ZPP, ko v danem primeru nista dopustili pritegnitve drugega izvedenca medicinske stroke iz tujine zaradi ugotovitve zdravniške napake?
II. Ali sta sodišči prve in druge stopnje zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko nista v izpodbijanih sodbah obrazložili zatrjevane kršitve pojasnilne dolžnosti zdravnice A. A., dr. med., s strani tožeče stranke?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00049313
ZPP člen 247.
povrnitev škode - neposlovna odškodninska odgovornost - zdravniška napaka (medicinska napaka) - porod - dokazovanje z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - izločitev izvedenca - izločitev dela izvedenskega mnenja iz spisa - dopuščena revizija
Pravdni stranki morata biti pred izdelavo izvedenskega mnenja seznanjeni s tem, kdo konkretno bo izdeloval izvedensko mnenje, predvsem zaradi pravice predlagati njegovo izločitev po 247. členu ZPP. Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-454/15 z dne 20. 12. 2017 poudarilo, da mora sodišče tudi samo paziti, ali glede na razpoložljive podatke v spisu pri izbranem izvedencu oziroma strokovni instituciji, ki ji zaupa izvedensko delo, obstajajo okoliščine, ki v bistvenem ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Prav zato sodišče ne more postavljenega izvedenca pooblastiti, naj po potrebi pritegne še drugega izvedenca, niti ne sme izvedenec tega storiti samovoljno. Vselej mora imenovani izvedenec morebitni predlog za sodelovanje drugega izvedenca sporočiti sodišču, da ga sodišče imenuje s sklepom in s tem strankam omogoči uveljavljanje pravice do izločitve.
Stranka nima samodejne pravice do drugega izvedenskega mnenja; nepopolnost mnenja ali strankino nestrinjanje z njim še nista razlog za postavitev novega izvedenca. Vrhovno sodišče je res v obrazložitvah odločb II Ips 171/2017, II Ips 333/2016 in II Ips 138/2018 navedlo, da je lahko drugače v primerih, ko je izvedenec izvedensko delo sicer opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako. Vendar Vrhovno sodišče vselej doda, da se mora tudi v tem primeru za postavitev novega izvedenca v dokaznem postopku vzpostaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.
Vrhovno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve in druge stopnje, da je izvedenka kljub izjemni zahtevnosti okoliščin obravnavanega primera razumljivo in prepričljivo obrazložila, zakaj ocenjuje, da CTG ni bil povsem normalen in tudi zakaj meni, da bi bilo ob takšnem razvoju glede na strokovna izhodišča najkasneje ob 15. uri treba razjasniti stanje otroka s pH-metrijo in ob ugotovitvi, da gre za acidozo takoj opraviti carski rez. Vrhovno sodišče se zato strinja z oceno sodišča druge stopnje, da prva toženka z izpovedjo dr. A. A. in drugimi dokazi ni uspela vzpostaviti takšnega dvoma v pravilnost ugotovitev izvedenke, da bi bilo potrebno ponavljanje dokaza z novim izvedencem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00038169
ZPP člen 247, 337, 337/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 131/1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - neposlovna odškodninska odgovornost - medicinska napaka (zdravniška napaka) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - porod - dokazovanje z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravila stroke - zahteva za izločitev izvedenca - izločitev dela izvedenskega mnenja iz spisa - pritožbena novota
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so bili v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za postavitev novega izvedenca ginekološke in porodniške stroke,
- ali je bilo postopanje sodišč nižjih stopenj v zvezi z zahtevo po izločitvi sodnega izvedenca in dokaznim predlogom po postavitvi sodnega izvedenca pediatra v konkretnem primeru pravilno in zakonito,
- ali je zakonito in pravilno, da se na podlagi 247. člena ZPP izloči le en del izvedenskega mnenja, ne pa celotno mnenje.
Zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti bi toženka lahko odgovarjala le, če bi tožnici nastala škoda, ker bi se uresničilo katero izmed tveganj, na katera bi morala biti opozorjena, vendar ni bila. Očitek, da ji zdravnik ni pojasnil, da ima inverzni astigmatizem in jo seznanil z mestom dioptrije, bi bil torej lahko pomemben le ob hkratni ugotovitvi, da je do negativnih posledic zaradi s tem povezanega zapleta tudi v resnici prišlo.
V izjemnih primerih, kakršen je obravnavani, so dovolj tudi zdravnikova ustna pojasnila.
Veljavnost pacientove privolitve v poseg tudi po stališču teorije "nedvoumno" vezana "na izjavo volje in ne na pisnost kot tako", in ker je tožnica svojo voljo nesporno in jasno izrazila s prihodom na operacijo in nato s podpisom privolitvenega obrazca za anestezijo, ki "je kot sestavni del operacije predstavljala funkcionalno celoto v okviru opravljenega operativnega zdravljenja", odsotnost pisne oblike privolitve kot taka in sama po sebi ni vplivala na veljavnost pacientkine privolitve.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno presodili, da toženec ni izpolnil pojasnilne dolžnosti, s čimer naj bi opustil dolžno skrbnost in zato ravnal protipravno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00027518
ZPP člen 215, 350, 350/2, 378.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - okužba z bakterijo - meje pritožbenega preizkusa - preskakovanje pravnih sredstev
Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbi (vloženi po drugem pooblaščencu), ki je bila vsebinsko prazna, pavšalna. Njeno bistvo je v pavšalni trditvi, da je do okužbe prišlo (kar sploh ni bilo nikoli sporno), to pa ne more biti medicinski zaplet, „pač pa gre zagotovo za zdravniško napako oz. za slabo higieno zdravniškega osebja oz. za opustitev dolžnega skrbnega ravnanja.“
Tako zasnovan (bolje rečeno navržen) pritožbeni napad ni omogočal in še manj terjal vsebinskega odgovora pritožbenega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00020048
ZPacP člen 20, 20/2, 26, 26/4, 26/5. ZPP člen 367a, 367a/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - operativni poseg - zahteven operativni poseg - pojasnilna dolžnost - oblika pojasnila - privolitev bolnika v medicinski poseg - oblika privolitve - pisna oblika - ustna oblika - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pogoj za veljavnost privolitve v primerih, ko gre za operativni poseg, povezan z večjim tveganjem, da je pojasnila dolžnost v smislu 20. člena ZPacP izvedena ustno in pisno ali zadošča že ustno izvedena pojasnilna dolžnost,
- ali je pogoj za veljavnost privolitve v primerih, ko gre za operativni poseg povezan z večjim tveganjem, da je privolitev podana pisno (na privolitvenem obrazcu).
MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00012428
ZZDej člen 47, 47/1. URS člen 35. OZ člen 243, 243/1, 346, 352, 352/1, 352/2, 352/3. ZPP člen 286b.
odgovornost zdravstvene ustanove - pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev - poslovna odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - zaključek zdravljenja - zdravniška napaka (medicinska napaka) - poškodba ob porodu - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - avtonomija zdravnika - odnos med zdravnikom in pacientom - osebnostne pravice - pravica pacienta do izbire načina zdravljenja - informirana privolitev - višina odškodnine - enotna odškodnina - katastrofalna škoda
Zdravnik praviloma mora upoštevati pravico pacienta odločati o samem sebi, ki temelji na ustrezni informiranosti o relevantnih dejstvih, ki se nanašajo na medicinski poseg. Ta pacientova pravica je varovana v okviru URS; 35. člen URS vsakomur zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, zasebnosti ter osebnostnih pravic. Nedotakljivost duševne celovitosti pomeni zlasti prepoved posegov v svobodo odločanja, poudarjena je pravica do samoodločbe, pravica odločati o samem sebi. Na zakonski ravni pa je ta pravica, ki pacientu daje položaj subjekta v postopku zdravljenja, varovana v okviru 47. člena ZZDej, ki med drugim vsakemu daje pravico, da soglaša s predlaganim medicinskim posegom, ali pa ga odkloni.
Ker se je tožničin prvi porod opravil s carskim rezom, se je tožnica ob porodu prvega tožnika znašla v položaju, v katerem ji je medicinska stroka dala pravico, da dejavno sodeluje pri izbiri načina poroda, vključno s pravico, da izbere porod s carskim rezom. Glede na izoblikovane medicinske standarde je torej od zdravnika upravičeno zahtevala, da se porod opravi s carskim rezom. Ker je bila njena zahteva zavrnjena s pojasnilom, da bodo najprej poskusili z naravnim porodom, ji je bila odvzeta možnost odločanja o sami sebi. Neupravičeno je bilo poseženo v njeno temeljno in hkrati osebnostno pravico do samoodločanja, ki je varovana v 35. členu URS in 47. členu ZZDej.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
VS0018406
OZ člen 147, 147/1. ZZDej člen 45, 47. ZPacP člen 20. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost zdravstvenega zavoda - bolnišnica - zdravniška napaka (medicinska napaka) - izpolnitev pojasnilne dolžnosti - škoda - izboljšanje zdravstvenega stanja
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
VS0018306
OZ člen 179. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost zdravnika - psihiater - odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - žaljiva diagnoza - postavitev diagnoze brez pregleda pacienta - pravilnost diagnoze - duševna bolezen
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja relevantnosti preverjanja pravilnosti diagnoze in s tem povezanih očitkov materialnega in procesnega prava.