premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja
Sodišče je vezano na tožbeni zahtevek in njegovo dejansko podlago. Zato naj v zvezi s tožničinim zahtevkom za plačilo polovice kupnine od prodanega avtomobila ugotovi, če sporni avtomobil spada v skupno premoženje razvezanih zakoncev. Če bo ugotovilo, da avtomobil ne spada v skupno premoženje zakoncev, potem naj se ne spušča v delitev premoženja. Če je avtomobil spadal v skupno premoženje pravdnih strank in je bilo to že razdeljeno, potem naj upošteva njuno voljo in naj se ne spušča v način delitve. V kolikor pa skupno premoženje še ni bilo razdeljeno, potem ga morata zakonca najprej razdeliti v celoti, bodisi sporazumno, bodisi v pravdnem postopku, vendar na podlagi ustreznega tožbenega zahtevka.
odškodninska odgovornost - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena
Toženo komunalno podjetje, ki kljub opozorilom policije ni posulo spornega cestnega ovinka, ki je znan kot nevaren del cestišča ob poledici, je tožniku odškodninsko odgovorna za škodo, nastalo na avtomobilu. Ta odgovornost temelji na določilu čl. 184 ZOR.
Mirovanje postopka ne more nastati v primeru, kadar pride na pripravljalni narok ali na narok za glavno obravnavo le ena stranka, druga stranka, ki je odsotna, pa na narok ni bila v redu povabljena.
Okoliščina, da so dokazane spremembe zunanjosti tožnice, ki jih je objektivno mogoče oceniti kot skaženost, ki pa se jih tožnica ne zaveda zaradi omejenih umskih sposobnosti oziroma zaradi teh duševno ne trpi, sama po sebi, brez dokazanega duševnega trpljenja ne zadošča za ugoditev tožbenemu zahtevku glede denarne odškodnine za negmotno škodo zaradi skaženosti. Duševno trpljenje tožnice, ker je nebogljena in odvisna od tuje pomoči pa je mogoče upoštevati kvečjemu pri denarni odškodnini za duševno trpljenje zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
Iz prijavljene terjatve stečajnega upnika je razvidno, da je upnik prijavil terjatev za katero že ima izvršili naslov - izvršilni sklep po verodostojni listini TS M opr. št. ... . V takem primeru mora stečajno sodišče napotiti na ugotovitveni postopek tistega, ki je prerekal - II.odst.127. člena ZPPSL iz leta 1989.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje postopka ni vodilo po določbah, ki veljajo za spore majhne vrednosti, vendar s tem ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka absolutnega značaja, relativne bistvene kršitve določb postopka v zvezi s tem pa v pritožbah nihče ne uveljavlja. Sodišče druge stopnje je zato tudi v pritožbenem postopku zadevo obravnavalo po določbah, ki veljajo za običajne spore.
blagovni promet - obresti od vnaprej plačane kupnine - nepremičnina
Tudi v primerih, ko gre za prodajo nepremičnine, ki jo je prodajalec zgradil po principu gradnje za trg, se uporabi določba 26. člena Zakona o blagovnem prometu. Nepremičnina v tem primeru predstavlja predmet prostega trgovanja in ima enako funkcijo kot blago. Prva prodaja take nepremičnine zato šteje za blagovni promet, glede katerega veljajo določbe Zakona o blagovnem prometu in še specialne določbe Zakona o prometu z nepremičninami.
ZPP (1977) člen 16, 16/3, 20, 20/2, 52, 52/1. ZUKZ člen 53, 53/1, 53/2.
pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor - nepogodbena odškodninska odgovornost - kraj nastanka škode -
V sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti je pristojno sodišče v Sloveniji po kraju nastanka škode, čeprav sta obe pravdni stranki tuji fizični ali pravni osebi.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
S "trčenjem" dveh motornih vozil je izenačeno tudi medsebojno delovanje dveh vozil v gibanju, kadar ni prišlo do fizičnega dotika obeh vozil, pač pa dotika z ločenim delom drugega vozila, izpadlim tovorom ali s kakšnim drugim predmetom, ki je bil v gibanju zaradi delovanja drugega motornega vozila (sprožen kamen izpod koles drugega vozila). V takem primeru, če ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih, razen če pravičnost ne zahteva kaj drugega.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazno breme
Zakonec, ki uveljavlja v tožbi, da je neko premoženje njegovo posebno premoženje, pa se v teku postopka pokaže, da gre za skupno premoženje, ne more zahtevati, da se določi delež na skupnem premoženju, temveč v takem primeru sodišče zavrne tožbeni zahtevek, glede na to, da sodišče sodi v okviru postavljenega tožbenega zahtevka.
Tisti, ki je že vpisan v zemljiški knjigi kot izključni lastnik, ne more vložiti tožbe na ugotovitev, da je to njegovo posebno premoženje, saj za tako tožbo nima pravnega interesa.
Ob povsem jasnem ugovoru tožene stranke, da ni bila v poslovnem odnosu s tožečo stranko in da tožeči stranki ni izdala nobene naročilnice, bi morala tožeča stranka (pravna oseba zastopana po odvetniku) sama navesti dejstva in predlagati dokaze o obstoju poslovnega razmerja in posebno materialnopravdno vodstvo sodišča v smislu 298. člena ZPP ni bilo potrebno.
prenehanje pravice - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - izvenzakonska skupnost
Če razvezani zakonec sklene novo zakonsko zvezo, pravica preživnine preneha z dnem sklenitve zakonske zveze, to pa velja tudi za izvenzakonsko skupnost, ki je glede pravnih posledic izenačena z zakonsko zvezo.
Če je med strankama sporno, ali je bila tožba veljavno umaknjena ali ne, je o tem kot o predhodnem vprašanju mogoče odločiti s posebnim sklepom. Ugotovitev, da tožba ni umaknjena, ni v nasprotju z določbami ZPP.
sodba na podlagi izostanka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog
Ker je toženec vedel, da ga nenadoma lahko pokličejo na službeno pot, bi moral oporekati tožbenemu zahtevku. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zato ni utemeljen.
Če sta se naročnik in izvajalec del dogovorila, da se bodo dela izvedla po sistemu ključ v roke, ima izvajalec pravico do plačila naknadno naročenih dodatnih del, ki so bila izvedena zaradi spremembe projekta.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - ugotovitvena tožba - posebno premoženje - pravni interes za tožbo
Zakonec, ki uveljavlja v tožbi, da je neko premoženje njegovo posebno premoženje, pa se v teku postopka pokaže, da gre za skupno premoženje, ne more zahtevati, da se določi delež na skupnem premoženju, temveč v takem primeru sodišče zavrne tožbeni zahtevek, glede na to, da sodišče sodi v okviru postavljenega tožbenega zahtevka.
Tisti, ki je že vpisan v zemljiški knjigi kot izključni lastnik, ne more vložiti tožbe na ugotovitev, da je to njegovo posebno premoženje, saj za tako tožbo nima pravnega interesa.
Upravitelj dediščine ni dolžan neposredno sam opravljati vsa dela povezana z ohranitvijo dediščine (kmetije). Njegova naloga je predvsem skrb za primerno organizacijo del, kar mu daje pravico, da neposredno izvrševanje del prepusti drugi osebi, sam pa njeno delo nadzoruje in usmerja. Izbira takega neposrednega izvajalca del spada v okvir njegovih pravic in dolžnosti upravitelja dediščine.
Pri regresnem zahtevku za škodo izplačano drugemu, zaradi izgube zavarovalnih pravic iz obveznega zavarovanja zaradi alkoholiziranosti, gre za spor iz zavarovalnega razmerja in ne iz odškodninskega razmerja. Bistveno je zato predvsem, ali je toženec kot zavarovanec izgubil zavarovalne pravice po zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih ali ne. Dokazno breme je na toženčevi strani in neuspeh dokazovanja dejstva, da ni vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nastankom škode, pomeni, da obvelja domneva, da je vzročna zveza podana.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev
Če stvari niso najdene pri dolžniku, ni mogoče določiti na predlog upnika v nasprotju z monetarnimi predpisi, da mora dolžnik v določenem roku izplačati v tuji valuti navedeno vrednost stvari, temveč je potrebno oceniti njihovo vrednost v domači valuti, kakršna je bila v trenutku dospelosti za njihovo izročitev.