ZTLR člen 21, 33, 21, 33. ZIP člen 267, 267/1, 267/2, 267, 267/1, 267/2. ZLPP člen 5, 5.
začasna odredba - nedenarna terjatev - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nevarnosti nastanka nenadomestljive škode - lastnina gozda - pridobitev lastninske pravice po zakonu - upravljanje z gozdovi
Po 1. odst. 5. člena ZLPP je Republika Slovenija postala lastnica gozdov, izločenih iz sredstev podjetij pred ugotovitvijo družbenega kapitala, na podlagi zakona, zato za pridobitev lastninske pravice ni potreben zemljiškoknjižni prenos gozdov.
Če podjetje, ki po 2. odst. 5. člena ZLPP nadaljuje z upravljanjem z gozdom, po zapisniških ugotovitvah in odločbah gozdarske inšpekcije za gozd ne skrbi kot dober gospodar, je s tem dovolj izkazana verjetnost, da protipravno posega v lastninsko pravico Republike Slovenije ter da s tem v gozdu nastaja nenadomestljiva škoda. Zato je dana podlaga za izdajo začasne odredbe s prepovedjo sečnje do pravnomočnosti sodbe o opustitvi poseganja v upnikovo lastninsko pravico.
Če komunalno podjetje odklopi vodo, ker tožeča stranka ni plačala računov za porabljeno vodo in če ima komunalno podjetje za to pooblastilo v predpisu, njegovo dejanje ni protipravno in torej ne gre za motenje posesti.
uporaba vode - javni vodovod - lastninska pravica - vodni zbiralnik - cevovodi - dobrina splošnega pomena
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, ki odreka tožnikom lastninsko pravico na vodnem zbiralniku in cevovodu, kar je utemeljeno na Zakonu o vodah (Ur. list SRS , št. 38/81, 29/86, 15/91 in 32/93 - ZV) in ustreznem občinskem odloku.
ZPP (1977) člen 90. ZODV člen 1. ZPRAP člen 20, 20/3. UZITUL člen 4.
pooblaščenec - odvetnik iz tujine - pravica do zastopanja
Zahteva, da mora po 8.10.1991 zastopati tujega upnika samo slovenski odvetnik je neutemeljena. Stranko v izvršilnem postopku lahko zastopa vsak, ki je poslovno sposoben. V primeru, da sodišče odreče tujcu status odvetnika pred sodiščem v R. Sloveniji, je še vedno lahko pooblaščenec brez pravice odmere odvetniške nagrade in brez pooblastil, ki jih ima samo odvetnik.
Odvetnikom iz drugih republik in avtonomnih pokrajin bivše Jugoslavije je bilo dovoljeno zastopanje pred slovenskimi sodišči tudi po osamosvojitvi, in sicer do 24.4.1993, ko je stopil v veljavo novi zakon o odvetništvu (Ur. l. RS št.18/93), ki v 1. členu dovoljuje opravljanje odvetniškega poklica le tistim, ki so vpisani v (slovenski) imenik odvetnikov.
Opustitev, ki je imela za posledico, da akceptna naloga nista bila realizirana, bi lahko šteli kot subjektivno ravnanje dolžnika ob pogoju, da bi ravnanje opustitelja (fizične osebe) lahko šteli kot ravnanje pravne osebe; ker pa opustitelj nima nobenih pooblastil, ni mogoč zaključek o ravnanju oz. pravnem dejanju pravne osebe.
potrdilo o odvzemu predmetov v tujem jeziku - fotokopija
Na potrdilo tujih policijskih oblasti o odvzemu predmetov, ki ni prevedeno v slovenski jezik in se v spisu nahaja v neoverjeni fotokopiji, obdolženec pa verodostojnost te listine prereka, brez poprejšnjega preverjanja njene pristnosti in prevoda v jezik, ki je pri sodišču v uradni rabi, sodbe ni mogoče opreti.
Čeprav je pravnomočnost sodbe sanirala procesno kršitev zagrešeno v pravdnem postopku, da odvetnik ni predložil pooblastila za zastopanje, generalno pooblastilo pa mu je prenehalo, ta okoliščina ne pomeni, da se lahko pooblaščenec v izvršilnem postopku sklicuje na neveljavno generalno pooblastilo ali neobstoječe pooblastilo v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor
Sodišče na delni ugovor dolžnika sklepa o izvršbi ne razveljavi v celoti, temveč le v delu, ki mu je dolžnik ugovarjal, v ostalem postane sklep o izvršbi pravnomočen.
predlog za izvršbo - naziv strank - pravno nasledstvo
Po 22. členu ZIP je možno dokazovati pravno nasledstvo upnika ali dolžnika. V sodnem registru vpisana firma ni pravni naslednik, temveč je event. le solidarni dolžnik, kar pa se lahko izkazuje le s sodno odločbo in ne z izpiski iz sodnega registra.
ZPP (1977) člen 446, 446/4, 449, 449/1. ZIP člen 21..
mandatna tožba - izvršba na podlagi verodostojne listine - vračilo avansa - verodostojna listina - izpisek iz poslovnih knjig
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Zato je potrebno ugotoviti, ali so podane predpostavke za mandatni postopek, saj bi ob pomanjkanju predpostavk iz I. odstavka 446. člena ZPP moralo sodišče uvesti redni pravdni postopek - člen 449/I ZPP.
Bremepis oziroma izpisek iz poslovnih knjig so verodostojne listine za vložitev mandatne tožba ali izvršilnega predloga.
izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - oznaka stranke - neobstoječa pravna oseba
Izpodbijani sklep, izdan v izvršilnem postopku, je v obsegu, ki se nanaša na ugovarjani del glavnice in pripadkov, v nasprotju s procesnim določilom člena 55a ZIP, da se bo nadaljeval postopek v obsegu ugovora v pravdi. Po ugovoru lahko izvršilno sodišče izda le sklepe, ki so predvideni v členu 55a ZIP.
Sodišče mora po členu 14 ZIP v zvezi s 82. členom ZPP ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka - lahko pravdna stranka. Pri strankah, ki so pravne osebe - gospodarski subjekti, mora biti stranka označena tako, kot je vpisana v sodni register.
stečajni postopek - dospelost dolžnikovih terjatev
Pravilo, da se v stečajnem postopku nedospele terjatve štejejo za dospele ne velja le za terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ampak tudi za terjatve stečajnega dolžnika zoper upnike.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja
Sodišče je vezano na tožbeni zahtevek in njegovo dejansko podlago. Zato naj v zvezi s tožničinim zahtevkom za plačilo polovice kupnine od prodanega avtomobila ugotovi, če sporni avtomobil spada v skupno premoženje razvezanih zakoncev. Če bo ugotovilo, da avtomobil ne spada v skupno premoženje zakoncev, potem naj se ne spušča v delitev premoženja. Če je avtomobil spadal v skupno premoženje pravdnih strank in je bilo to že razdeljeno, potem naj upošteva njuno voljo in naj se ne spušča v način delitve. V kolikor pa skupno premoženje še ni bilo razdeljeno, potem ga morata zakonca najprej razdeliti v celoti, bodisi sporazumno, bodisi v pravdnem postopku, vendar na podlagi ustreznega tožbenega zahtevka.
službeno stanovanje - prenehanje stanovanjskega razmerja
Za odločanje o tem, ali gre za službeno stanovanje, ni pomembno, ali je stanovanje formalno opredeljeno kot funkcionalno in ali je bilo imetniku dodeljeno le v začasno uporabo, marveč ali je po svoji lokaciji in namenu funkcionalno.
Sporazum med stanodajalcem in imetnikom stanovanjske pravice predstavlja samostojno podlago za prenehanje stanovanjskega razmerja.
motenje posesti - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - vročitev izvršilnega naslova - paricijski rok - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik ni mogel prej predlagati izvršbe na podlagi čl. 444 ZPP (motenje posesti), preden ni prejel drugostopne odločbe, ki je izvršilni naslov. Zato ni izgubil pravice zahtevati izvršitev dejanja v izvršilnem postopku, čeprav je potekel za dolžnika 8-dnevni paricijski rok in nadaljnji 30-dnevni paricijski rok po citiranem zakonskem določilu, saj je predlagal izvršbo v roku 30 dni po prejemu izvršilnega naslova (drugostopne odločbe v pravdi).
Tožnik, ki je obstoječe stanovanjske prostore na podstrešju enodružinske stanovanjske hiše svojih staršev preuredil (adaptiral) v stanovanje s posebnim dostopom in vhodom ter ločenimi priključki vode in elektrike, s temi investicijami v nepremičnino, ki je solastnina staršev, na nepremičnini ni pridobil (stvarne) solastninske pravice, niti ni po smrti očeta upravičen, iz tega naslova izločati adaptirano stanovanje iz zapuščine.