Po določilu drugega odst. 154. člena ZPP mora stranka, ki deloma zmaga v pravdi, povrniti drugi stranki sorazmeren del stroškov. Sodišče prve stopnje mora zato določiti delež uspeha, odmeriti stroškovnika pravdnih strank, izračunati ustrezen delež in na koncu priznane stroške medsebojno pobotati.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnica je zaradi udarca v glavo, ramo in koleno trpela srednje hude bolečine 10 dni, blage pa še 6 tednov. Posebej je imela še teden dni srednje hud glavobol, nato pa še blag in pretežno stalen oziroma blag in občasen. Bolečine, ki so se v desni rami pojavile pozneje, niso v celoti posledica dogodka. Po merilih in izhodiščih iz. čl. 200 ZOR in upoštevaje okvire sodne prakse je primerna odškodnina za to vrsto škode 100.000,00 SIT. Za sekundarni strah blage intenzitete, ki je trajal tri mesece, odškodnina tožnici ne gre, saj ta strah ni bil intenziven, čeprav je trajal dalj časa. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa tudi ne izhaja, da bi pustil kakšne posledice. Upravičena je le do odškodnine za strah ob sami nezgodi. Glede na okoliščine konkretnega primera, je primerna odškodnina za strah 30.000,00 SIT. Tožnica, sedaj stara 58 let, ima kot trajno posledico poškodbe zmerno zavrto gibljivost desne rame, kar je le delno mogoče pripisati udarcu. Zmanjšano je sposobna za dela, ki zadevajo dobro vodljivost desne rame in težje dviguje bremena, zmanjšano pa je sposobna za vsakodnevne življenjske in rekreativne aktivnosti. Upoštevaje okoliščine primera in pomen prizadete dobrine, je primerno zadoščenje za duševne bolečine, ki jih tožnica trpi, 150.000,00 SIT.
Če komunalno podjetje odklopi vodo, ker tožeča stranka ni plačala računov za porabljeno vodo in če ima komunalno podjetje za to pooblastilo v predpisu, njegovo dejanje ni protipravno in torej ne gre za motenje posesti.
Čeprav je pravnomočnost sodbe sanirala procesno kršitev zagrešeno v pravdnem postopku, da odvetnik ni predložil pooblastila za zastopanje, generalno pooblastilo pa mu je prenehalo, ta okoliščina ne pomeni, da se lahko pooblaščenec v izvršilnem postopku sklicuje na neveljavno generalno pooblastilo ali neobstoječe pooblastilo v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov.
Opustitev, ki je imela za posledico, da akceptna naloga nista bila realizirana, bi lahko šteli kot subjektivno ravnanje dolžnika ob pogoju, da bi ravnanje opustitelja (fizične osebe) lahko šteli kot ravnanje pravne osebe; ker pa opustitelj nima nobenih pooblastil, ni mogoč zaključek o ravnanju oz. pravnem dejanju pravne osebe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor
Sodišče na delni ugovor dolžnika sklepa o izvršbi ne razveljavi v celoti, temveč le v delu, ki mu je dolžnik ugovarjal, v ostalem postane sklep o izvršbi pravnomočen.
potrdilo o odvzemu predmetov v tujem jeziku - fotokopija
Na potrdilo tujih policijskih oblasti o odvzemu predmetov, ki ni prevedeno v slovenski jezik in se v spisu nahaja v neoverjeni fotokopiji, obdolženec pa verodostojnost te listine prereka, brez poprejšnjega preverjanja njene pristnosti in prevoda v jezik, ki je pri sodišču v uradni rabi, sodbe ni mogoče opreti.
ZPP (1977) člen 90. ZODV člen 1. ZPRAP člen 20, 20/3. UZITUL člen 4.
pooblaščenec - odvetnik iz tujine - pravica do zastopanja
Zahteva, da mora po 8.10.1991 zastopati tujega upnika samo slovenski odvetnik je neutemeljena. Stranko v izvršilnem postopku lahko zastopa vsak, ki je poslovno sposoben. V primeru, da sodišče odreče tujcu status odvetnika pred sodiščem v R. Sloveniji, je še vedno lahko pooblaščenec brez pravice odmere odvetniške nagrade in brez pooblastil, ki jih ima samo odvetnik.
Odvetnikom iz drugih republik in avtonomnih pokrajin bivše Jugoslavije je bilo dovoljeno zastopanje pred slovenskimi sodišči tudi po osamosvojitvi, in sicer do 24.4.1993, ko je stopil v veljavo novi zakon o odvetništvu (Ur. l. RS št.18/93), ki v 1. členu dovoljuje opravljanje odvetniškega poklica le tistim, ki so vpisani v (slovenski) imenik odvetnikov.
predlog za izvršbo - naziv strank - pravno nasledstvo
Po 22. členu ZIP je možno dokazovati pravno nasledstvo upnika ali dolžnika. V sodnem registru vpisana firma ni pravni naslednik, temveč je event. le solidarni dolžnik, kar pa se lahko izkazuje le s sodno odločbo in ne z izpiski iz sodnega registra.
izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - oznaka stranke - neobstoječa pravna oseba
Izpodbijani sklep, izdan v izvršilnem postopku, je v obsegu, ki se nanaša na ugovarjani del glavnice in pripadkov, v nasprotju s procesnim določilom člena 55a ZIP, da se bo nadaljeval postopek v obsegu ugovora v pravdi. Po ugovoru lahko izvršilno sodišče izda le sklepe, ki so predvideni v členu 55a ZIP.
Sodišče mora po členu 14 ZIP v zvezi s 82. členom ZPP ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka - lahko pravdna stranka. Pri strankah, ki so pravne osebe - gospodarski subjekti, mora biti stranka označena tako, kot je vpisana v sodni register.
ZPP (1977) člen 446, 446/4, 449, 449/1. ZIP člen 21..
mandatna tožba - izvršba na podlagi verodostojne listine - vračilo avansa - verodostojna listina - izpisek iz poslovnih knjig
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Zato je potrebno ugotoviti, ali so podane predpostavke za mandatni postopek, saj bi ob pomanjkanju predpostavk iz I. odstavka 446. člena ZPP moralo sodišče uvesti redni pravdni postopek - člen 449/I ZPP.
Bremepis oziroma izpisek iz poslovnih knjig so verodostojne listine za vložitev mandatne tožba ali izvršilnega predloga.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje razčisti vprašanje ali je šlo res za nezakonito vselitev, če sta se tožnika vselila s privoljenjem imetnika stanovanjske pravice in njegovih podnajemnikov. Pa tudi če sta se nezakonito vselila in bi 2 leti po smrti imetnika stanovanjske pravice pridobila imetništvo stanovanjske pravice, tega nista mogla pridobiti na vsem stanovanju, saj so v določenih prostorih v njemu še 3 leta stanovali podnajemniki.
službeno stanovanje - prenehanje stanovanjskega razmerja
Za odločanje o tem, ali gre za službeno stanovanje, ni pomembno, ali je stanovanje formalno opredeljeno kot funkcionalno in ali je bilo imetniku dodeljeno le v začasno uporabo, marveč ali je po svoji lokaciji in namenu funkcionalno.
Sporazum med stanodajalcem in imetnikom stanovanjske pravice predstavlja samostojno podlago za prenehanje stanovanjskega razmerja.
Tožnik, ki je obstoječe stanovanjske prostore na podstrešju enodružinske stanovanjske hiše svojih staršev preuredil (adaptiral) v stanovanje s posebnim dostopom in vhodom ter ločenimi priključki vode in elektrike, s temi investicijami v nepremičnino, ki je solastnina staršev, na nepremičnini ni pridobil (stvarne) solastninske pravice, niti ni po smrti očeta upravičen, iz tega naslova izločati adaptirano stanovanje iz zapuščine.
odškodninska odgovornost - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena
Toženo komunalno podjetje, ki kljub opozorilom policije ni posulo spornega cestnega ovinka, ki je znan kot nevaren del cestišča ob poledici, je tožniku odškodninsko odgovorna za škodo, nastalo na avtomobilu. Ta odgovornost temelji na določilu čl. 184 ZOR.
motenje posesti - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - vročitev izvršilnega naslova - paricijski rok - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik ni mogel prej predlagati izvršbe na podlagi čl. 444 ZPP (motenje posesti), preden ni prejel drugostopne odločbe, ki je izvršilni naslov. Zato ni izgubil pravice zahtevati izvršitev dejanja v izvršilnem postopku, čeprav je potekel za dolžnika 8-dnevni paricijski rok in nadaljnji 30-dnevni paricijski rok po citiranem zakonskem določilu, saj je predlagal izvršbo v roku 30 dni po prejemu izvršilnega naslova (drugostopne odločbe v pravdi).
Mirovanje postopka ne more nastati v primeru, kadar pride na pripravljalni narok ali na narok za glavno obravnavo le ena stranka, druga stranka, ki je odsotna, pa na narok ni bila v redu povabljena.
zavarovanje terjatve - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - tožba za ugotovitev ničnosti akta o ustanovitvi delniške družbe - likvidacija
Terjatev (denarna ali nedenarna), katere zavarovanje je zahtevano s predlogom za začasno odredbo, mora biti vsaj toliko določna, da je mogoče preveriti verjetnost njenega obstoja in določiti rok za opravičbo začasne odredbe.
Posledica sodbe o ugotovitvi ničnosti akta o ustanovitvi delniške družbe ni njena likvidacija, ampak je ničnosti tega akta lahko samo podlaga za tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register in šele sodbi, s katero bi bilo ugodeno takemu tožbenemu zahtevku, sledi likvidacija.
Lastniki in delavci nimajo pravice do ugovora zoper začasno odredbo, s katero je delniški družbi prepovedano razpolaganje z dobičkom za delitev dividend in plač.