premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delež zakonca na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju se upoštevajo tudi darila staršev, ki so bila investirana v skupno premoženje ter njihovo brezplačno pomoč (npr. večletno brezplačno nudenje stanovanja in hrane).
Če komunalno podjetje odklopi vodo, ker tožeča stranka ni plačala računov za porabljeno vodo in če ima komunalno podjetje za to pooblastilo v predpisu, njegovo dejanje ni protipravno in torej ne gre za motenje posesti.
nevzdržnost zakonske zveze - razveza zakonske zveze - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
Vsak zakonec sme zahtevati razvezo zakonske zveze, če je ta postala zanj nevzdržna, pa čeprav je to nevzdržnost sam povzročil. Pri odločanju o preživninski obveznosti zakonca ob razvezi zakonske zveze niso odločilne samo trenutne razmere, v katerih živi razvezani upravičenec, temveč je treba upoštevati njegov celotni eksistenčni položaj in njegovo socialno varnost tudi v prihodnje, med drugim starost (v zvezi z morebitno pričakovano pokojnino), zdravstveno stanje, dobo, ko bo upravičenec mogel še sam skrbeti zase in sploh ohranitev življenjskega standarda, ki ga je upravičenec imel med obstojem zakonske zveze ter še morebitne druge pomembne okoliščine.
uporaba vode - javni vodovod - lastninska pravica - vodni zbiralnik - cevovodi - dobrina splošnega pomena
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, ki odreka tožnikom lastninsko pravico na vodnem zbiralniku in cevovodu, kar je utemeljeno na Zakonu o vodah (Ur. list SRS , št. 38/81, 29/86, 15/91 in 32/93 - ZV) in ustreznem občinskem odloku.
ZPP (1977) člen 90. ZODV člen 1. ZPRAP člen 20, 20/3. UZITUL člen 4.
pooblaščenec - odvetnik iz tujine - pravica do zastopanja
Zahteva, da mora po 8.10.1991 zastopati tujega upnika samo slovenski odvetnik je neutemeljena. Stranko v izvršilnem postopku lahko zastopa vsak, ki je poslovno sposoben. V primeru, da sodišče odreče tujcu status odvetnika pred sodiščem v R. Sloveniji, je še vedno lahko pooblaščenec brez pravice odmere odvetniške nagrade in brez pooblastil, ki jih ima samo odvetnik.
Odvetnikom iz drugih republik in avtonomnih pokrajin bivše Jugoslavije je bilo dovoljeno zastopanje pred slovenskimi sodišči tudi po osamosvojitvi, in sicer do 24.4.1993, ko je stopil v veljavo novi zakon o odvetništvu (Ur. l. RS št.18/93), ki v 1. členu dovoljuje opravljanje odvetniškega poklica le tistim, ki so vpisani v (slovenski) imenik odvetnikov.
potrdilo o odvzemu predmetov v tujem jeziku - fotokopija
Na potrdilo tujih policijskih oblasti o odvzemu predmetov, ki ni prevedeno v slovenski jezik in se v spisu nahaja v neoverjeni fotokopiji, obdolženec pa verodostojnost te listine prereka, brez poprejšnjega preverjanja njene pristnosti in prevoda v jezik, ki je pri sodišču v uradni rabi, sodbe ni mogoče opreti.
Čeprav je pravnomočnost sodbe sanirala procesno kršitev zagrešeno v pravdnem postopku, da odvetnik ni predložil pooblastila za zastopanje, generalno pooblastilo pa mu je prenehalo, ta okoliščina ne pomeni, da se lahko pooblaščenec v izvršilnem postopku sklicuje na neveljavno generalno pooblastilo ali neobstoječe pooblastilo v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor
Sodišče na delni ugovor dolžnika sklepa o izvršbi ne razveljavi v celoti, temveč le v delu, ki mu je dolžnik ugovarjal, v ostalem postane sklep o izvršbi pravnomočen.
Opustitev, ki je imela za posledico, da akceptna naloga nista bila realizirana, bi lahko šteli kot subjektivno ravnanje dolžnika ob pogoju, da bi ravnanje opustitelja (fizične osebe) lahko šteli kot ravnanje pravne osebe; ker pa opustitelj nima nobenih pooblastil, ni mogoč zaključek o ravnanju oz. pravnem dejanju pravne osebe.
predlog za izvršbo - naziv strank - pravno nasledstvo
Po 22. členu ZIP je možno dokazovati pravno nasledstvo upnika ali dolžnika. V sodnem registru vpisana firma ni pravni naslednik, temveč je event. le solidarni dolžnik, kar pa se lahko izkazuje le s sodno odločbo in ne z izpiski iz sodnega registra.
ZPP (1977) člen 446, 446/4, 449, 449/1. ZIP člen 21..
mandatna tožba - izvršba na podlagi verodostojne listine - vračilo avansa - verodostojna listina - izpisek iz poslovnih knjig
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Zato je potrebno ugotoviti, ali so podane predpostavke za mandatni postopek, saj bi ob pomanjkanju predpostavk iz I. odstavka 446. člena ZPP moralo sodišče uvesti redni pravdni postopek - člen 449/I ZPP.
Bremepis oziroma izpisek iz poslovnih knjig so verodostojne listine za vložitev mandatne tožba ali izvršilnega predloga.
izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - oznaka stranke - neobstoječa pravna oseba
Izpodbijani sklep, izdan v izvršilnem postopku, je v obsegu, ki se nanaša na ugovarjani del glavnice in pripadkov, v nasprotju s procesnim določilom člena 55a ZIP, da se bo nadaljeval postopek v obsegu ugovora v pravdi. Po ugovoru lahko izvršilno sodišče izda le sklepe, ki so predvideni v členu 55a ZIP.
Sodišče mora po členu 14 ZIP v zvezi s 82. členom ZPP ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka - lahko pravdna stranka. Pri strankah, ki so pravne osebe - gospodarski subjekti, mora biti stranka označena tako, kot je vpisana v sodni register.
Okoliščina, da so dokazane spremembe zunanjosti tožnice, ki jih je objektivno mogoče oceniti kot skaženost, ki pa se jih tožnica ne zaveda zaradi omejenih umskih sposobnosti oziroma zaradi teh duševno ne trpi, sama po sebi, brez dokazanega duševnega trpljenja ne zadošča za ugoditev tožbenemu zahtevku glede denarne odškodnine za negmotno škodo zaradi skaženosti. Duševno trpljenje tožnice, ker je nebogljena in odvisna od tuje pomoči pa je mogoče upoštevati kvečjemu pri denarni odškodnini za duševno trpljenje zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
službeno stanovanje - prenehanje stanovanjskega razmerja
Za odločanje o tem, ali gre za službeno stanovanje, ni pomembno, ali je stanovanje formalno opredeljeno kot funkcionalno in ali je bilo imetniku dodeljeno le v začasno uporabo, marveč ali je po svoji lokaciji in namenu funkcionalno.
Sporazum med stanodajalcem in imetnikom stanovanjske pravice predstavlja samostojno podlago za prenehanje stanovanjskega razmerja.
Mirovanje postopka ne more nastati v primeru, kadar pride na pripravljalni narok ali na narok za glavno obravnavo le ena stranka, druga stranka, ki je odsotna, pa na narok ni bila v redu povabljena.
motenje posesti - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - vročitev izvršilnega naslova - paricijski rok - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik ni mogel prej predlagati izvršbe na podlagi čl. 444 ZPP (motenje posesti), preden ni prejel drugostopne odločbe, ki je izvršilni naslov. Zato ni izgubil pravice zahtevati izvršitev dejanja v izvršilnem postopku, čeprav je potekel za dolžnika 8-dnevni paricijski rok in nadaljnji 30-dnevni paricijski rok po citiranem zakonskem določilu, saj je predlagal izvršbo v roku 30 dni po prejemu izvršilnega naslova (drugostopne odločbe v pravdi).
zavarovanje terjatve - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - tožba za ugotovitev ničnosti akta o ustanovitvi delniške družbe - likvidacija
Terjatev (denarna ali nedenarna), katere zavarovanje je zahtevano s predlogom za začasno odredbo, mora biti vsaj toliko določna, da je mogoče preveriti verjetnost njenega obstoja in določiti rok za opravičbo začasne odredbe.
Posledica sodbe o ugotovitvi ničnosti akta o ustanovitvi delniške družbe ni njena likvidacija, ampak je ničnosti tega akta lahko samo podlaga za tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register in šele sodbi, s katero bi bilo ugodeno takemu tožbenemu zahtevku, sledi likvidacija.
Lastniki in delavci nimajo pravice do ugovora zoper začasno odredbo, s katero je delniški družbi prepovedano razpolaganje z dobičkom za delitev dividend in plač.
stečajni postopek - dospelost dolžnikovih terjatev
Pravilo, da se v stečajnem postopku nedospele terjatve štejejo za dospele ne velja le za terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ampak tudi za terjatve stečajnega dolžnika zoper upnike.