Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (1989) člen 12, 148, 148/1. ZPPSL člen 196, 196/1, 197, 197/1. ZLPP člen 2, 2/1-6, 2/2, 2/3, 2/4, 41, 51, 51/1, 53. ZDK člen 8.
stečajna masa - prenos preostanka stečajne mase - upravičenec - družbenopolitična skupnosti - pravna praznina
Jugoslovanski stečajni zakon (Ur. l. SFRJ št. 84/89) glede nepremičnin neposredno določa, da pripadejo družbenopolitični skupnosti, na katere območju ležijo. Glede ostalih sredstev napotuje na drug zakon. Pri tem pa se zastavlja vprašanje, kateri je tisti, s posebnim zakonom določeni organ družbenopolitične skupnosti, na katerega napotuje jugoslovanski stečajni zakon? Če je to Sklad za razvoj (po Zakonu o prometu in razpolaganju z družbenim kapitalom ali po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij), ne bo problemov. Če ni, pa imamo na razpolago kar tri upravičence do teh sredstev. To so: z zakonom določen organ družbenopolitične skupnosti, Sklad za razvoj Republike Slovenije in občina. V konkretnem primeru jugoslovanski stečajni zakon sicer napotuje na ZDK, vendar je ta z uveljavitvijo ZLPP prenehal veljati. ZLPP pa sam izključuje svojo uporabo, saj določa, da se ne uporablja za podjetje v stečajnem postopku od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka dalje (pri čemer pa posebni zakon ne določa, da se ZLPP uporablja tudi za preoblikovanje takšnih podjetij). Zato je nastalo pravno praznino zapolniti s smiselno uporabo določb jugoslovanskega stečajnega zakona, ki veljajo za nepremičnine. To pomeni, da se tudi ostala sredstva, ki tvorijo preostanek stečajne mase (gre za nerazporejena družbena sredstva) izročijo družbenopolitični skupnosti, na katere območju ima dolžnik sedež.
ZIP člen 35, 35/1, 265, 265/2, 35, 35/1, 265, 265/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - neznatna škoda - začasna odredba
Dejstvo, da bo dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, je mogoče upoštevati le, če ga upnik uveljavlja tako, da izkaže za verjetno, da bo z izdano začasno odredbo nastala le neznatna škoda.
ZLPP člen 2, 3, 3/1, 2, 3, 3/1. ZPPSL člen 189, 192, 189, 192.
prisilna poravnava - družbeni kapital - podjetje v družbeni lastnini - podjetje z družbenim kapitalom
Merilo za to, ali je podjetje uvrščeno kot podjetje z družbenim kapitalom, je definirano v 3. odst. 3. čl. ZLPP. Kot družbeni kapital se šteje le anonimni družbeni kapital, ki ne pripada nobeni pravni ali fizični osebi. V primeru, da ustanovi družbeno podjetje, torej podjetje, ki nima znanega lastnika, podjetje v družbeni lastnini, se šteje to novo podjetje, ki ima za celotni trajni družbeni kapital znanega lastnika kot že preoblikovano podjetje. Za to novo podjetje ne pride v upoštev določba 3. čl. ZLPP.
prenehanje stanovanjskega razmerja - imetnik stanovanjske pravice
Stanovanjska pravica preneha tudi, če sta zakonca v sporazumu o delitvi skupnega premoženja in o tem, kateri zakonec bo imetnik stanovanjske pravice, zapisala, da sporazum o imetništvu stanovanjske pravice odpade, ker da nihče od njiju ni imetnik stanovanjske pravice.
Če je bil tožniku kupljeni avtomobil kasneje odvzet, ker je bil ukraden, je pogodba zaradi pravne napake razdrta po samem zakonu, tožnik-kupec pa ima pravico do povračila škode.
Pri obsegu in višini škode je treba ugotoviti višino in način (tuja valuta) plačila kupnine, od tega pa je treba odšteti tožnikove koristi v času, ko je uporabljal avtomobil (dokler mu ni bil odvzet).
sodba na podlagi izostanka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče bistveno krši določbe postopka, če izda sodbo zaradi izostanka kljub temu, da ni izkazano, da je tožena stranka prejela tožbo in imela možnost z vlogo oporekati tožbenemu zahtevku ter da je bila pravilno povabljena na pripravljalni narok za glavno obravnavo.
Akcept menice je praviloma neobvezno menično opravilo, razen, ko je obvezna ali prepovedana predložitev menice v akcept. Sodišče zato na predlog predlagatelja opravi protest menice zaradi neplačila, čeprav ni bila akceptirana oziroma protestirana zaradi neakceptiranja, razen če gre za menico, ki dospe določen čas po vpogledu, ali če je v menici določeno, da se mora obvezno predložiti v akcept. Pri protestu menice sodišče ne preiskuje ali je protestiranje potrebno oziroma smotrno za ohranitev ali izvedbo menične pravice.
Zoper obdolženca se sme odrediti pripor le, če je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje. V kolikor preiskava ni bila opravljena, pač pa je bila obtožnica vložena neposredno, na podlagi 6. odstavka 160. člena ZKP, o ugovoru zoper njo pa še ni bilo odločeno, mora sklep o odreditvi pripora vsebovati tudi razloge, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti, ali je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Ako teh razlogov ni, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 364. člena ZKP.
Toženec iz opravičenega razloga ni založil znesek za stroške krvne analize in tipizacije tkiva, če je bil v tem času na služenju vojaškega roka v TO Slovenije in ni imel lastnih sredstev za založitev predujma. V pritožbi zato lahko predlaga, da se ta dokaz izvede, če založi potrebni predujem.
Če je nepremičnina fizično deljiva, subjektivne okoliščine niso razlog, da eden od solastnikov prevzame stvar proti izplačilu deleža drugemu solastniku.
najemojemalec - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Po 57. členu SZ je mogoče določiti najemnika stanovanja samo na najemnem stanovanju (2. odst. 4. čl. SZ), ne pa tudi na lastnem stanovanju (1. odst. 4. čl. SZ). Za nepravdni postopek za določitev najemnika stanovanja je zato predhodno vprašanje, ali bo bivši imetnik stanovanjske pravice uspešno uveljavil svoj zahtevek za odkup stanovanja, o katerem teče pravda.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL40997
ZIP člen 55a. ZPP (1977) člen 193, 193/2. SZ člen 22, 22/3, 22/4..
sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - delni umik izvršilnega predloga - sposobnost biti stranka v postopku - skupnost stanovalcev - predhoden preizkus tožbe
Izvršilno sodišče mora po sklepu o tem, da se razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe in se postopek v zvezi s kondemnatornim delom nadaljuje v pravdi, zadevo takoj predložiti pravdnemu oddelku. Če tega ne stori in nato samo odloča še o delnem umiku izvršilnega predloga, mora dosledno ravnati po določilu 193. člena ZPP.
Stanovanjski zakon, ki je začel veljati 19.10.1991, skupnosti stanovalcev ne pozna, toda v prehodnih in končnih določbah vsebuje roke za prilagoditev novi ureditvi. Po noveli z dne 7.5.1994 pa v IV. in V. odst. 22. člena omogoča obstoj skupnosti lastnikov, vendar pod določenimi pogoji.
Za odločanje o tem, ali je zamenjava vojaških stanovanj po 6.1.1991 veljavna, je odločilno, ali ne nasprotuje določbam 23., 24. in 25. člena ZSR. Tudi, če je bilo soglasje k zamenjavi dano na podlagi Zakona o zagotavljanju stanovanj v JLA, h kateremu Skupščina Republike Slovenije ni dala soglasja, to samo po sebi še ne pomeni, da je zamenjava nezakonita.
Čeprav so v sodni poravnavi določene obveznosti za predlagatelja (dolžnika) in za nasprotna udeleženca (upnika), pa je obema določen poseben in enak paricijski rok. Torej ne gre za pogojno in vzajemno obveznost po določilu 23. člena ZIP, ker bi moralo že iz izvršilnega naslova izhajati, da je dolžnikova obveznost odvisna od predhodne in sočasne izpolnitve upnikove obveznosti ali kakega pogoja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da ima na podlagi sodne poravnave vsaka stranka pravico predlagati izvršbo, v kolikor nasprotna stranka prostovoljno ne opravi svojih obveznosti.
javna dražba - prodaja nepremičnine - čas sklenitve pogodbe
Razpis javne dražbe predstavlja poziv naslovljen na nedoločen krog oseb - (potencialnih udeležencev na dražbi), da stavijo ponudbe za nakup nepremičnine pod dražbenimi pogoji. Prodajalčeva objava najboljšega ponudnika po končani dražbi predstavlja sprejem ponudbe najboljšega zdražitelja za prodajo nepremičnine. S tem nastane med prodajalcem in najboljšim zdražiteljem pravno razmerje prodajne pogodbe. S podpisom dražbenega zapisnika je zadoščeno tudi pisnosti pogodbe. Naknadna sestava pisne prodajne pogodbe je deklaratornega značaja.
Pritožnik zmotno interpretira določilo 148. člena Zakona o pravdnem postopku, ki sodišču nalaga dolžnost, da poizve za naslov tistega, kateremu naj se vroči pisanje. To namreč velja samo v primeru, ko stranka sama tega ne zmore.