predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - prisilna poravnava - insolventnost - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga - nemožnost unovčitve premoženja
Postopek insolventnosti sam po sebi še ne utemeljuje oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse.
Aktualna bilanca stanja za tožnico po neprerekanih ugotovitvah izpodbijanega sklepa izkazuje visoko vrednost zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev (oboje občutno presega višino dolžne sodne takse), pri čemer gre že po definiciji za kratkoročna sredstva, ki se praviloma preoblikujejo v obdobju, krajšem od leta dni. Trditveno in dokazno breme glede dejstva, da tega premoženja ni mogoče unovčiti oziroma da bi razpolaganje z njim za (takojšnje) plačilo (celotne) sodne takse v enkratnem znesku ogrozilo njeno dejavnost, je bilo na tožnici, ki ga ni zmogla, saj o tem ni podala niti ustreznih trditev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00090785
ZPP člen 2, 2/1, 44, 44/3, 286b, 286b/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZTLR člen 24, 24/1, 25, 25/1, 25/5. ZKZ-73 člen 11, 11/1, 21, 21/2.
vrednost spornega predmeta - izvedenec gradbene stroke - izvedenec geodetske stroke - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - pravno relevantne pripombe na izvedensko mnenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - gradnja na tujem kmetijskem zemljišču - kmetijsko zemljišče - prvo območje kmetijskih zemljišč - lokacijska informacija - nelegalna gradnja (črna gradnja)
V postopku je izkazano, da imajo obravnavane parcele trenutno status najboljšega kmetijskega zemljišča. Vendar pa je bilo za presojo utemeljenosti zahtevka potrebno ugotoviti, kakšen status so imela zemljišča v času tožnikove gradnje - tožnik, ki ni bil kmet, namreč z gradnjo na tujem ne bi mogel pridobiti lastninske pravice na zemljiščih, ki so bila uvrščena v prvo območje kmetijskih zemljišč. Takega statusa zemljišč pa toženki, na katerih je bilo glede na njune trditve glede statusa zemljišč dokazno breme, nista uspeli dokazati.
Toženki sta za gradnjo in kasnejšo uporabo zidanice vedeli in jo dopuščali, zato z ugovorom, da gre za črno gradnjo, v pravdnem postopku po tolikih letih ne moreta uspeti. Reševanje in rezultat inšpekcijskega postopka zaradi črne gradnje se nanaša na varovanje javnopravnega interesa in na to pravdno zadevo nima vpliva.
Predlagatelj je s kreditom odkupil polovični solastniški delež na hiši, v kateri prebiva, s čimer je preprečil civilno delitev, zato je treba stroške tega kredita všteti v njegove stanovanjske stroške. Zavarovanje nepremičnine, ki je udeleženčev dom, je potreben strošek, ki ga je treba všteti v njegove stanovanjske stroške.
ZPP člen 339, 339/2, 399/2-8, 399/2-14. OZ člen 190, 190/1, 191, 346, 360, 361.
spor majhne vrednosti - zastaranje zahtevka - zadržanje zastaranja - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - sodba presenečenja - neupravičena obogatitev - protispisnost - cestnina - cestninski zavezanec - OBU naprava
Ne glede na obširne toženkine pritožbene navedbe, s katerimi problematizira pravno kvalifikacijo zahtevka, uporabo posameznih predpisov ter presojo ravnanj obeh strank, je za odločitev v obravnavani zadevi odločilno eno samo vprašanje, ali je imela toženka pravno podlago, da je od tožnice zahtevala in obdržala plačilo spornega zneska. Iz dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katero je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP), izhaja, da je bila cestnina za vse opravljene vožnje dejansko plačana preko obstoječe OBU naprave, da nova OBU naprava ob izdaji spornega računa ni mogla evidentirati nobene vožnje, ter da toženka ob zahtevi po dodatnem plačilu ni razpolagala z zapadlo in neporavnano terjatvijo do tožnice. Ta dejanska izhodišča so za odločitev materialnopravno odločilna. To dejansko stanje materialnopravno ustreza položaju neupravičene pridobitve v smislu prvega odstavka 190. člena OZ. Toženka je prejela plačilo brez pravnega temelja, saj zanjo v času plačila ni obstajala terjatev, hkrati pa je bila za iste cestninske odseke že poplačana. V takem položaju obveznost vračila nastane že na podlagi samega dejstva, da je bila premoženjska korist pridobljena brez pravne podlage, ne glede na obstoj ali vsebino pogodbenega razmerja med strankama, morebitne nepravilnosti pri uporabi ali registraciji OBU naprave ali ravnanje tožnice glede ažurnosti podatkov. Odločilno je zgolj to, da toženka ni imela materialnopravne podlage za zaračunani znesek in zato prejetega plačila ne more obdržati.
Odločitev, da naj oče preživnino nakazuje na račun kolizijskega skrbnika, je po svoji vsebini omejitev materine starševske skrbi. Vsak poseg v starševsko skrb pa mora biti nujen in sorazmeren. Ne zadošča želja po preprečitvi mešanja premoženja in lažji nadzor nad namensko porabo sredstev
povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - postopek v sporu majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga zahtevka - konkretni opis - vprašanje pravilne uporabe materialnega prava - poseg v pravico do sodnega varstva
Če je pri presoji sklepčnosti tožbe za plačilo odškodnine zaradi prestanih telesnih bolečin mogoče sprejeti tudi stališče, da mora tožeča stranka podati trditve o trajanju in intenziteti bolečin (lahke, srednje, hude), pa bi takšna zahteva v primeru duševnih bolečin zaradi razžalitve dobrega imena in časti pretirano posegla v strankino pravico do sodnega varstva. Zadošča opis tožnikovega subjektivnega doživljanja.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sladkorna bolezen - psihotično dojemanje realnosti - duševna motnja - inzulinska črpalka - nujnost in sorazmernost ukrepa
Nasprotni udeleženec niti med večmesečnim zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici inzulina, ki si ga mora življenjsko nujno vbrizgavati 4x dnevno v različnih odmerkih, ne zmore sam odmerjati, nedoslednost pri tem pa je lahko življenjsko usodna. Pomoč na domu zaradi blodnjavih motenj, ki jih z zdravljenjem ni mogoče odpraviti, zavrača. Utemeljena je še bojazen, da bi nasprotni udeleženec brez vodenja in nadzora zdravil ne sprejemal tudi zaradi prepričanja o zastrupljanju, ki niti med hospitalizacijo ni presahnilo. Opisanega ogrožanja in vzrokov zanj ni mogoče preprečiti drugače, kakor s terapevtskim varstvom strokovno usposobljenih oseb v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.
Stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks, mora vse navedbe v zvezi z obremenitvami oziroma upravičenimi razlogi za nemožnost razpolaganja s premoženjem navesti v predlogu za taksno oprostitev in v zvezi z njimi tudi predlagati dokaze, saj sodišče po uradni dolžnosti pridobi le podatke iz uradnih evidenc o dohodkih in premoženju, medtem ko podatkov in dokazil o takšnih okoliščinah ne more pridobiti samo in mu ne morejo biti znani. Prostovoljno prevzetih obveznosti (kreditov) pa tudi sicer pri ugotavljanju razpoložljivega dohodka prosilca ni mogoče upoštevati, zato se dolžnik glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks tako in tako ne more sklicevati na odplačevanje kreditov. Neutemeljeno je tudi sklicevanje dolžnika na življenjske stroške, saj se življenjski stroški od ugotovljenega zneska lastnega dohodka ne odštevajo. V zakonu določeni dohodkovni cenzus namreč predvideva ravno življenjske stroške oziroma stroške, ki jih stranka potrebuje za svoje preživljanje,
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1. ZPP člen 2, 2/1, 337, 337/1. URS člen 34, 35.
tožba za plačilo odškodnine - absolutno javna oseba - poseg v osebnostne pravice posameznika - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do zasebnosti - objava na svetovnem spletu - Twitter - objektivno žaljiv zapis - negativna vrednostna sodba - protipravnost - krivdna odgovornost - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - denarna odškodnina - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravno priznana nepremoženjska škoda - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - objektivna sprememba tožbe - nestrinjanje z dokazno oceno - nedovoljene pritožbene novote - razpravno načelo
Groba, žaljiva prispodoba o tožnici, naperjena izključno v njeno osebo, njeno žaljenje in sramotitev, brez kakršnekoli povezave s temeljno razpravo in tožničinim delom, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni imela nobene realne podlage v njeni predhodni izjavi niti temeljni razpravi o družbeno pomembni temi. Tovrstnih zapisov ni dopustno širiti niti zoper absolutne javne osebe. Nedovoljene so vsakomur, tudi znanim javnim publicistom. Izjave, katerih izključni namen je sramotitev oziroma zaničevanje prizadete osebe, ne uživajo varstva pravice do svobode izražanja.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršnica - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova
Ker je izvršnica izvršilni naslov (ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu), je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. To pomeni, da je dolžno le prisilno izvršiti obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno, pri tem pa v sam izvršilni naslov ne sme posegati in tudi ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine. Izvršilno sodišče ne more presojati ničnosti izvršnice. Glede na opisano naravo izvršnice dolžnik ne more v izvršbi uveljavljati neveljavnosti oziroma ničnosti izvršnice.
prepozna pritožba - vložitev po izteku zakonskega roka - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko v pravnem pouku sodbe z dne 26. 9. 2025 poučilo, da je moč pritožbo zoper njo vložiti v roku 8 dni od prejema njenega pisnega odpravka. Tožeči stranki je bil pisni odpravek osebno vročen dne 30. 9. 2025, kljub temu pa je pritožbo zoper njo vložila priporočeno na pošto dne 9. 10. 2025, torej po izteku zakonskega roka za njeno vložitev, ki je pretekel s potekom dne 8. 10. 2025. Kadar je pritožba vložena prepozno, jo je treba zavreči in njeno vsebinsko obravnavanje ni dopustno (prvi in drugi odstavek 343. člena ZPP). Ker tega v skladu z zakonskim pooblastilom ni storilo že sodišče prve stopnje, jo je zavrglo sodišče druge stopnje (346. člen ZPP).
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna domneva - preizkusno obdobje
ZFPPIPP v četrtem odstavku 399. člena našteva najbolj pogosta ravnanja, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta, pri čemer jih določa kot izpodbojne domneve. To velja tudi za domnevo po 6. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ker gre za izpodbojno domnevo, ne drži pritožbena navedba, da bi sodišče zaradi nedoseganja poplačila zahtevanih 10 % vseh prijavljenih terjatev do konca preizkusnega obdobja, moralo odpust obveznosti zavrniti. Dolžnik namreč lahko v postopku dokaže, da kljub ugotovljenemu ravnanju, ki je opredeljeno kot zakonska domneva nezadostnega prizadevanja za poplačilo upnikov (in s tem podlaga za zakonsko domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti), ni ravnal nepošteno in nevestno.
Zaradi povezanosti pogodbe in aneksa je zmotno stališče v izpodbijanem sklepu, da v predlogu za izdajo začasne odredbe manjkajo navedbe, ki bi utemeljevale ničnost aneksa. Tožnika sta navedla, da so bili z aneksom spremenjeni zapadlost in višina obrokov ter obrestna mera, v ostalem pa so določbe kreditne pogodbe ostale nespremenjene. Očitno je, da se navedbe, s katerimi sta izkazovala ničnost pogodbe, nanašajo tudi na aneks. Nenazadnje sta s tožbo zahtevala tako ugotovitev ničnosti pogodbe kot ničnosti aneksa.
V skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker je bil umik pritožbe podan pred odločitvijo o njej, je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo umika pritožbe zaključilo postopek.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - začetek stečajnega postopka - nastanek taksne obveznosti - čas nastanka taksne obveznosti - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - prispetje spisa k pristojnemu sodišču - zapadlost plačila sodne takse - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka
Taksna obveznost ne nastane z izdajo plačilnega naloga; relevanten časovni trenutek nastanka taksne obveznosti je takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
ZICZEU člen 47, 47/1, 47/1-2, 47/3, 50. ZP-1 člen 6a, 8, 14, 14/1, 26, 26/3, 26/6, 52, 52/3, 65, 65/12, 66, 66/3, 154, 154-3, 163, 163/9. KZ-1 člen 26. Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 15, 15/2, 15/2-a.
odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - carinski prekršek - carinska deklaracija - carinski deklarant - carinska tarifa - zavestna malomarnost
Deklaranti se štejejo za strokovnjake na področju carinjenja, saj se z vlaganjem carinskih deklaracij ukvarjajo poklicno. Kot taki morajo poznati kombinirano nomenklaturo carinske tarife, iz katere izhaja, da se litijeve baterije uvrščajo pod drugo tarifno številko kot pa litij-ionske, prav tako pa se zavedajo, da vložitev carinske deklaracije, ki vsebuje nepravilne ali nepopolne informacije, predstavlja prekršek. Zaradi tega jim je mogoče ob zgornjih ugotovitvah o neujemanju opisov blaga v računih, ki jih je uvoznik priložil dispozicijam, z opisi blaga v spremnih računih, ki jih je izvoznik priložil pošiljkam, ker niso zahtevale dopolnitve dokumentacije, da bi lahko zanesljivo ugotovile kakšne baterije so predmet uvoza in jih posledično uvrstile pod pravilno tarifno številko kombinirane nomenklature carinske tarife, pač pa so se zanašale na pravilnost podatkov v spremnih računih, očitati zavestno malomarnost.
Prekrškovni organ glob, ob odsotnosti posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale njihovo omilitev po šestem odstavku 26. člena ZP-1, niti ni mogel odmeriti nižje, kot pa jih je odmeril, še manj pa obravnavane prekrške šteti za prekrške neznatnega pomena. Tudi iz 6.a člena ZP-1, ki določa, kateri prekršek se šteje za prekršek neznatnega pomena, namreč izhaja, da se eden od dveh pogojev, ki morata biti kumulativno izpolnjena, da bi bilo mogoče prekršek šteti za prekršek neznatnega pomena, nanaša na obstoj takih okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen in ki ga delajo posebno lahkega.
Tla so bila bolj zdrsljiva, kot dopuščajo standardi varne pohodne površine. Opustitev ukrepov za zmanjšanje zdrsnosti je v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečnega upravljavca gostinskega lokala. Tudi v pojmovniku civilne odgovornosti opustitev dolžne skrbnosti pomeni hudo malomarnost. Na drugi strani je tožniku očitati, da je v danih vremenskih razmerah lahkomiselno opustil uporabo bergel. Pričakovano mokra tla so vključena v tem očitku, tako da ta okoliščina ne povečuje tožnikove neskrbnosti.
ZIZ člen 23, 41, 41/2, 41/5, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2, 62/5. URS člen 22.
izvršba na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovorne navedbe - dokazi - ugovor nevednosti - priznanje terjatve - dokaz z zaslišanjem - trditvena podlaga v predlogu za izvršbo - nepredložitev verodostojne listine k predlogu za izvršbo - dolžnikova pravica do izjave - enakost orožij
Po veljavni ureditvi postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku verodostojne listine predlogu za izvršbo ni treba priložiti, mora jo le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve ter opredeliti temelj zahtevka. Glede na takšno ureditev, ki velja za upnika, tudi zahteve do dolžnika v zvezi z obrazloženostjo ugovora ne smejo biti prevelike, saj bi bilo sicer kršeno načelo enakosti orožij. Če upnik ne priznava pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) ali če poda t. i. ugovor nevednosti, mu dokazov za ugovorne navedbe ni treba ponuditi. Le če ne gre za nobenega od obeh položajev (zanikanje poslovnega razmerja, nevednost), je za izpolnitev zahteve po obrazloženosti ugovora treba le-tega tudi dokazno podpreti. Tudi, če se dolžnik odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak ali plačila obveznosti, doseže standard obrazloženega ugovora razmeroma enostavno - zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, in to je lahko tudi njegovo zaslišanje.
V ugovoru je dolžnik glede računa št. 0000 navedel, da terjatev po tem računu v celoti prereka, ker blago ni bilo dostavljeno prevzemniku in tovorni list (CMR) ni bil podpisan. Prav tako je navedel, da je pošiljko zavrnil, saj je bilo blago tako poškodovano, da ga sploh ni bilo mogoče izročiti. Kot je še poudaril dolžnik, so podani pogoji za odgovornost prevoznika. Na takšne navedbe se je dolžnik skliceval tudi v zvezi z računom št. 0001. Povzete ugovorne navedbe predstavljajo pravno upoštevna dejstva, ki bi v pravdnem postopku lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Poleg tega je dolžnik v zvezim s terjatvijo po računu št. 0001 še dodatno podal ugovor nevednosti, ko je navedel, da ni razvidno, kako je obračunan sporni znesek. Glede na zgoraj obrazloženo materialnopravno izhodišče je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ugovor glede terjatve po računu št. 0001 ustreza pravnemu standardu obrazloženosti ugovora, pa čeprav dolžnik v njem ni ponudil nobenih dokazov. Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno.
Pač pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje ugovor napačno štelo kot obrazložen tudi v delu, ki se nanaša na terjatev po računu št. 0000. Kot rečeno, je sicer dolžnik tudi s tem v zvezi zatrjeval pravno pomembna dejstva, saj je navedel, da blago ni bilo dostavljeno prevzemniku, da tovorni list ni bil podpisan in da je prejemnik pošiljko zavrnil, ker blaga zaradi poškodovanosti sploh ni bilo mogoče izročiti. Vendar tudi v zvezi s tem trditvami dolžnik ni niti predložil niti predlagal nobenih dokazov, čeprav ne gre niti za zanikanje temelja terjatve niti za ugovor nevednosti. Iz povzetih ugovornih navedb namreč izhaja, da se nanašajo na napake v izpolnitveni pogodbeni fazi, kar pa hkrati pomeni, da dolžnik terjatve po računu št. 0000 po temelju ni zanikal oziroma je obstoj temelja za nastanek te terjatve dejansko priznal. Tudi na nevednost se dolžnik v zvezi s terjatvijo po računu št. 0000 ni skliceval. Zaradi dokazne nepodprtosti tako presoja sodišča prve stopnje glede obrazloženosti ugovora v tem delu ni pravilna, saj glede terjatve po računu št. 0000 ugovora ni mogoče šteti kot obrazloženega.
določitev višine preživnine za otroka - odmera preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - skupno starševstvo - zmožnosti preživninskega zavezanca - stroški bivanja - spor o preživnini - zakonske zamudne obresti
Naloga sodišča je bila v presoji, ali sta oba preživninska zavezanca v obdobju od 8. 3. 2019 do 19. 1. 2023 izpolnjevala svojo preživninsko obveznost v ugotovljenem razmerju. Pri tem pa je upoštevalo časovni obseg izvajanja starševske skrbi, ko so otroci pri enem in drugem staršu, ko torej tudi samostojno skrbita za preživljanje otrok. Upoštevati je bilo tako treba, da je bila samostojna skrb za preživljanje otrok večja na materini strani, hkrati pa v določenih časovnih obdobjih različna, še pred tem je bilo treba napraviti oceno skupnih stroškov za zadovoljevanje potreb otrok, ki jih imajo tako pri materi kot tudi pri očetu, ugotoviti pa je bilo tudi treba, katere od nastalih in že poravnanih stroškov za zadovoljevanje potreb otrok je plačal vsak od obeh staršev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090103
ZFPPIPP člen 244, 244/1, 301, 301/2, 301/3, 301/4, 301/8. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - prenehanje razloga za prekinitev - osebni stečaj - nadaljevanje postopka
Ker je prenehal razlog za prekinitev izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, ki je nastopil zaradi nastanka posledic postopka osebnega stečaja, se postopek nadaljuje.