postopek zavarovanja z začasno odredbo - predlog dolžnika za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj v zvezi z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - čas veljavnosti začasne odredbe - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - upravitelj zapuščine
Predmetna začasna odredba je izdana z veljavnostjo do konca izvršilnega postopka, kar se nesporno še ni zgodilo, kljub pravnomočni odločitvi v tej pravdi.
Pritožbeno sodišče resno dvomi v pravilnost ugotovitve, da etažni lastniki niso vedeli, o čem so glasovali, oziroma da niso izglasovali (niti) nižje izmed obeh ponudb, do česar bi pripeljala že uporaba pravil o dokaznem bremenu. Namreč, ker se je moglo glasovati bodisi o višji bodisi o nižji tožničini ponudbi in če tožnica ne uspe dokazati, da se je glasovalo o višji, potem se je pač o nižji.
O tem, katere postopkovne nedoslednosti pri odločanju etažnih lastnikov pomenijo takšno oblikovno hibo, da je treba zato izreči ničnostno sankcijo v smislu prvega odstavka 55. člena OZ, se sodna praksa še oblikuje. Če je toženka vedela za odločanje oziroma potek glasovanja in imela v njem realno možnost sodelovati (ki jo je izkoristila, ko je odrekla soglasje), tako sprejeti sklep etažnih lastnikov ne more biti ničen zaradi kršitve pravil o obliki (prvi odstavek 55. člena OZ).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - odgovor na ugovor - odločitev o ugovoru - odgovor dolžnika - pravočasnost vloge - dolžnikova pravica do izjave
Ne drži, da je upnik v predlogu za izvršbo (ki je bil nenazadnje vložen na predpisanem obrazcu) zatrjeval, da mu dolžnik nepremičnine ni izročil. Takšne navedbe upnik v predlogu za izvršbo ni nikjer podal. V tem delu je podana protispisnost. Dožnikova vloga ni bila prepozna, saj je upnik šele v odgovoru na dolžnikov ugovor podal dejstva v zvezi z neizročivijo nepremičnine oziroma nepravilno izročitvijo le-te, t.j., katerih listin mu naj vse dolžnik ob primopredaji ne bi izročil oziroma so bile te listine nepopolne (torej trditve, na katere je opiral predlog za izvršbo). Na odgovor na upnikov odgovor na ugovor je dolžnik tako imel pravico odgovoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00085082
OZ člen 9, 239, 239/1, 239/2, 602. ZPP člen 451, 452, 453, 458. ZVPot-1 člen 23, 23/1, 23/4, 23/4-12, 24.
spor majhne vrednosti - najemna pogodba - parkirna hiša - parkirnina - kršitev pogodbene obveznosti - izpolnitev pogodbene obveznosti - odškodnina zaradi neizpolnitve obveznosti - nepošten pogodbeni pogoj - materialno procesno vodstvo
Ravnanje toženke, ki je sicer nesporno kršila pogodbo in na nedovoljen način brez plačila parkirnine zapustila parkirno hišo, na to ne more vplivati oziroma ne more privesti do utemeljenosti zahteve na izpolnitev pogodbene obveznosti, ki temelji na ničnem pogodbenem pogoju.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve - vročanje samostojnemu podjetniku - vročanje na naslov iz registra - vročilnica kot javna listina
Pravilno izpolnjena vročilnica (povratnica) je javna listina v smislu določb 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. To domnevo je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
Zgolj z golim zanikanjem prejema pošiljke in navedbami o siceršnjem rednem spremljanju prejete pošte ter predlaganim lastnim zaslišanjem zakonske domneve o resničnosti v javni listini potrjenih dejstev ni mogoče ovreči.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - strinjanje z zadržanjem na zdravljenju - psihiatrično izvedensko mnenje - omejitev gibanja - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - trajanje pridržanja - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Pritožnica ima zaradi duševne motnje - akutnega poslabšanja kronificirane paranoidne shizofrenije, hudo moteni presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoja ravnanja (kar se kaže kot nanašalno preganjalni blodnjavi sistem ter slušne in taktilne halucinacije - bolečina, otekanje možganov, ki jih blodnjavo interpretira, pritožnica pa nima uvida v svoje stanje, zanika bolezen in potrebo po njenem zdravljenju).
Zaradi tega huje ogroža predvsem svoje zdravje, kajti: pred sprejetjem v bolnišnico je samoiniciativno jemala višje odmerke kortikosteroidnega zdravila Medrol, ki ima sistemske učinke, saj slabi imunski s tako povečuje tveganja življenjsko ogrožujočih okužb, tudi sepse, opustila je jemanje predpisanih zdravil in je še vedno prepričana, da jih ne potrebuje, zato ji grozi dodatna kronifikacija paranoidne shizofrenije in s tem stopnjevanje nepovratnih strukturnih sprememb v možganih, ki slabšajo njen sekundarni kognitivni upad, hud upad funkcionalnosti in slabšajo možnost remisije.
razmerja med starši in otroki - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - način izvrševanja stikov - odvzem pravice do stikov - postopno povečevanje obsega stikov - največja korist otroka
Oče se mora zavedati, da predodelitev otroka ni sredstvo za obračunavanje med staršema pa tudi procesa odtujevanja otroka, čeprav je zanj nedvomno škodljiv, ni mogoče enostavno odpraviti s predodelitvijo drugemu staršu. V prvi vrsti je pomembna korist otroka. Upoštevati je potrebno njegovo stanje, občutke, mnenje, počutje in stisko. Odločitev o predodelitvi mora biti rezultat tehtne presoje, da so razmere pri staršu, ki otežuje stike, dolgoročno v škodo otroka tako, da to utemeljuje njegovo premestitev iz dosedanjega okolja v drugo.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 53, 71, 71/1.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - nujnost in sorazmernost ukrepa - milejši ukrep - trajanje ukrepa - določljivost - mnenje izvedenca - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Čas zadržanja na zdravljenju je strokovno vprašanje, sodišče pa je tudi v tem navedlo utemeljene razloge, ki temeljijo na izvedenskem mnenju.
ZPND člen 19, 19/3, 22a, 22a/4. URS člen 32. KZ-1 člen 191, 191/1.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - podaljšanje ukrepa - dokazni standard verjetnosti - nasilje v družini - nasilje nad otrokom - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - tek kazenskega postopka - občutek ogroženosti - strah - zaščita žrtve - svoboda gibanja - načelo sorazmernosti
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz namena ZPND, ki je prvenstveno v zavarovanju žrtev nasilja. Glede na izkazano kontinuirano psihično in fizično nasilje nad predlagateljico, ki ga je izvajal nasprotni udeleženec, zaradi katerega se, upoštevaje tudi starost predlagateljice in njeno sorodstveno razmerje do nasprotnega udeleženca, tega dokazano še vedno hudo boji, so izrečeni ukrepi oziroma njihovo podaljšanje, sorazmerni; načelo sorazmernosti državnim organom nalaga, da ustrezno zaščitijo žrtve, ob hkratnem upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - prenehanje ukrepa - nasilje v družini - psihično nasilje - stiki otrok s starši - odklanjanje stikov s strani otroka - odločanje o stikih z otrokom - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - stiki v korist otroka - sprememba izvajanja stikov
Pravno sredstvo zoper odločbo, v kateri so določeni stiki med otrokom in očetom, na način, ki otroku ni v korist, je vložitev predloga v nepravdnem postopku za spremembo določenih stikov. Varstvo z izrekom ukrepa po ZPND pa je namenjeno temu, da se med drugim onemogoči psihično nasilje, ki ga nad žrtvijo nasilja izvaja družinski član.
Sodišče prve stopnje dilemo, ali je parcela 97/15 individualno pripadajoče zemljišče ali pa gre za zemljišče v javni rabi, materialno pravno pravilno razrešilo. Pri tem je pravilno izhajalo iz kriterijev določenih v prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 in upoštevalo, da zakon ne daje prednosti nobenemu kriteriju, ampak jih določa enakovredno in primeroma.
ZD člen 60, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1. ZDKG člen 21.
sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - zaščitena kmetija - dedovanje na podlagi oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - sporna dejstva - veljavnost oporoke - delna neveljavnost oporoke - vezanost stranke na napotitveni sklep
Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s premičnim premoženjem, ki ni v sestavi zaščitene kmetije, po splošnih predpisih o dedovanju, s premoženjem, ki tvori zaščiteno kmetijo pa ne. V obravnavanem primeru gre za delno neskladnost oporoke z določbami ZDKG.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085994
URS člen 25. OZ člen 87, 101, 101/1, 193, 963, 963/1. ZPP člen 274, 355, 355/1, 394, 394-10. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZVPot člen 23, 24.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - pravni interes za ugotovitev ničnosti - posledice ničnosti pogodbe - odstop od kreditne pogodbe - predčasen odstop od pogodbe - zavrženje ugotovitvene tožbe - zavrženje ugotovitvenega dela tožbe - regresna pravica zavarovalnice - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba) - dobra vera - profesionalna skrbnost
S procesnega vidika med strankama pogodbe pravnomočna ugotovitev, da je pogodba nična, neposredno učinkuje tudi na položaj tretjih oseb. Pravilno pritožba opozori na ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ, ko gre za razlog, ki preprečuje izvršbo, če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Tako vsekakor drži, da se bo v primeru ugotovitve ničnosti kreditne pogodbe v izvršbi, v kateri zavarovalnica, ki je poplačala tožnikovo obveznost do tožene stranke iz naslova kreditnega pogodbe, od tožnika na podlagi pravnomočne sodbe zahteva poplačilo, tožnik lahko v ugovoru skliceval na pravnomočno ugotovljenost ničnost kreditne pogodbe.
Prvi odstavek 101. člena OZ določa, da v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla, a vendar je za uveljavljanje potreben ugovor sočasne izpolnitve.
stvarna pristojnost sodišča - navedbe stranke v postopku - dokazna ocena - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - premoženjski zahtevek - vrednost terjatve - vrednost spornega predmeta
Za odločitev o stvarni pristojnosti sodišča na podlagi tožbenih navedb ni potrebno kakšno neposredno ocenjevanje dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085773
ZVEtL-1 člen 3, 29, 29/1, 29/3, 30, 30/1, 30/1-3, 50, 50/2. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8.
vzpostavitev etažne lastnine - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - pravica stranke do izjave v postopku - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
Sodišče odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja stvarne pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njenem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v tem delu ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084786
ZST-1 člen 16, 19, 19/2, 32, 32/1. ZPP člen 39, 39/1, 44, 108, 180. ZST-1 tarifna številka 4013.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - odmera sodne takse po ZST-1 - taksa za predlog za izdajo začasne odredbe - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - poziv stranki na popravo tožbe - poprava vrednosti spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - popolnost tožbe
V procesni situaciji, ko je sodišče prve stopnje pozvalo tožnico k popravi in dopolnitvi tožbe zaradi opredelitve tožbenega zahtevka, je lahko tožba šele z dopolnitvijo oz. popravo postala popolna (108. člen, 180. člen ZPP). Šele tedaj je moglo postati jasno, kaj je predmet tožbe (in s tem predloga za izdajo začasne odredbe) in koliko znaša vrednost spornega predmeta (za posamezni zahtevek). Poziv sodišča k popravi tožbe je zato vplival na odmero sodne takse za postopek z začasno odredbo. Dokler ni jasno, kaj tožnica s tožbo uveljavlja in kolikšna je vrednost spora, odmera sodne takse za postopek z začasno odredbo (za zavarovanje enega od zahtevkov) ni mogoča.
DZ člen 161, 183, 183/1, 189, 190. ZNP-1 člen 101. URS člen 14, 22.
določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu - določitev višine preživnine - začasna preživnina - porazdelitev preživninskega bremena - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - preživninska obveznost staršev - pridobitne zmožnosti staršev - delazmožnost - sposobnost za delo - prizadevanje za ponovno zaposlitev - dodatna dela - zdravstveno stanje - starost - poglavitni vir preživljanja - dohodek od neprijavljenega postranskega poklica (delo na črno) - stroški preživljanja - življenjski standard - otrok s posebnimi potrebami - motnja v duševnem razvoju - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - načelo enakosti pred zakonom - primerljivost - potrebni stroški - primerjava - nižji dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - verjetno izkazana dejstva - nujnost izdaje začasne odredbe - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka
Pri starših, ki so mlajši in v takem zdravstvenem stanju, da so še sposobni za delo, mora biti preživnina taka, da spodbuja k iskanju lastnih virov preživljanja.
Dolžnost nasprotnega udeleženca je najti in izkoristiti vse možnosti za pridobitev sredstev za preživljanje mladoletnega otroka.
začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - skrivanje in odtujevanje premoženja - predmet zavarovanja z začasno odredbo - neprimernost predmeta zavarovanja - premoženje dolžnika - premoženje tretjega - pravica upnika do izjave - reševanje predhodnega vprašanja - ničnost pogodbe o preužitku
Zavarovanje se lahko nanaša samo na premoženje dolžnika, ne tretje osebe, ki ni stranka tega postopka. Prepoved razpolaganja dolžniku s premoženjem, ki ni več njegovo, je brez pomena, kot je to pravilno navedlo tudi sodišče prve stopnje
nagrada in stroški cenilca - pripombe na cenitveno poročilo - upravičeni stroški
Pripombe na cenilno poročilo so predmet obravnave v sklepu, s katerim sodišče ugotovi vrednost nepremičnine, na sam nastanek stroškov cenilca za opravo cenilnega poročila oziroma izvedenskega mnenja pa ne vplivajo. Sodišče je tisto, ki določi obseg dela cenilca glede na dejanske okoliščine konkretnega primera, cenilno poročilo pa mora ustrezati lastnostim cenilnega poročila in predvsem nalogi, ki mu jo je naložilo sodišče prve stopnje.
določitev stikov - stiki otroka s starimi starši - načelo otrokove koristi - zastopanje otroka - razmerja med starši in otroki - zakoniti zastopnik otroka - omejitev zastopanja - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka
V postopkih, v katerih se odloča o pravnem položaju otroka, njegove pravice in koristi praviloma zastopajo njegovi starši kot njegovi zakoniti zastopniki. Če starši za otroka ne skrbijo, ga sodišče postavi pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika, ki postane otrokov zakoniti zastopnik (257. člen DZ). Če obstaja utemeljen dvom, da starši oziroma skrbnik zaradi lastnih interesov svoje naloge ne bo opravil v korist otroka oziroma če so si njihove koristi v navzkrižju, sodišče otroku postavi kolizijskega skrbnika (269. člen DZ, peti odstavek 45. člena ZNP-1). S tem se omeji pravica staršev oziroma skrbnika, da zastopa otroka. Nalogo zastopanja otroka dobi kolizijski skrbnik, ki samostojno in nepristransko ugotavlja in zastopa otrokovo korist.