ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - prepoved približevanja določeni osebi - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - stroški postopka v družinskih sporih
Namen ZPND ni kaznovalni, temveč, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ker so partnerska razmerja po naravi stvari tudi konfliktna, za sodišče, ki odloča o predlogu za izrek ukrepov po ZPND, ni relevantno le vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč, ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost utemeljen. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven psihičnega nasilja, ki utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Poseg države mora biti glede na okoliščine primera za zasebna razmerja nujen.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00088427
ZP-1 člen 30, 30/1, 35, 36, 36/2, 36/2-10. ZJRM-1 člen 6, 6/1. KZ-1 člen 29, 29/1.
postopek o prekršku proti mladoletniku - nasilno in drzno vedenje - občutek ogroženosti - prestrašenost - medvrstniško nasilje - načelo proste presoje dokazov - ocena verodostojnosti izpovedbe - vzgojni ukrepi - izbira vzgojnega ukrepa - navodila in prepovedi kot vzgojni ukrep - izvedensko mnenje - duševne motnje - vedenjske motnje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je mladoletnik izpolnil objektivne zakonske znake prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, saj je oškodovanca spodbujal k pretepu, zadrževanje oškodovanca na prostoru pred vhodom v šolo proti njegovi volji, njegovo porivanje, vlečenje za bundo, objemanje z roko okoli vratu in držanje v tem položaju, brcanje proti njemu in sedenje na njem, pa predstavlja obliko drznega in nasilnega ravnanja do oškodovanca. Na podlagi izpovedb oškodovanca in njegove razredničarke je ugotovilo, da je dokazano, da je mladoletnik pri oškodovancu povzročil občutek strahu in ogroženosti.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se je mladoletnik zavedal nesprejemljivosti opisanega ravnanja in da z njim lahko stori očitani prekršek in je v to tudi privolil. Zaključilo je, da je mladoletnik ob obravnavanem dogodku kljub hiperkinetični motnji vedenja povsem razumel pomen svojega dejanja in je imel svoje ravnanje tudi v oblasti, kar pomeni, da je bil prišteven in njegova odgovornost za storitev obravnavanega prekrška zato ni izključena. Navedeno je odločilno za ugotovitev njegove odgovornosti, samo dejstvo, ali je bil zaradi ugotovljene motnje takrat mladoletnik psihološko manj zrel kot povprečen 14 letnik, pa ni pomembno.
Ukor se izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa, zlasti pa, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, se je mladoletnik dobro zavedal nesprejemljivosti svojega ravnanja, pa je kljub temu privolil v prekršek, zaradi česar ni mogoč zaključek, da ga je storil zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti. Hkrati pa iz izrečenega vzgojnega opomina v novembru 2023, kar je po obravnavanem prekršku, zaradi (ponovnega) fizičnega napada in ustrahovanja sošolca, tudi ni mogoč zaključek, da je že strokovna pomoč, ki je je bil deležen v osnovni šoli, zadoščala, da tovrstnih prekrškov ne bi ponavljal in zaradi česar izrek navodila ne bi bil potreben.
DZ člen 189, 197, 197/1. OZ člen 564. ZNP-1 člen 34, 101.
znižanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - sprememba okoliščin - bistveno spremenjene okoliščine - materialne in pridobitne zmožnosti - pridobitne zmožnosti staršev - zdravstveno stanje zavezanca - slabo zdravstveno stanje - pogodba o preužitku - zmanjšanje osebnega dohodka - denarna socialna pomoč - dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve - dodatni dohodki - preživninske potrebe upravičenca - potrebe otroka - določitev preživnine za mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - nov dokaz v pritožbenem postopku - prekluzija v pritožbenem postopku - največja korist otroka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Pri oceni otrokovih preživninskih potreb je treba izhajati iz trditev preživninskega upravičenca, ki jih je treba presojati v soodvisnosti od zmožnosti staršev. Večje kot so te, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Pri tem je treba vzeti v ozir, da nujnost njihove zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih življenjskih do tistih manj nujnih kot so npr. prostočasne aktivnosti.
Sklenjena pogodba o preužitku ni brez vpliva na predlagateljevo preživninsko zmožnost. Iz pogodbe namreč izhaja, da je prevzemnik do predlagatelja prevzel določena bremena, npr. skrb za ogrevanje v hladnih in zimskih mesecih. Takšne prevzemnikove dajatve znižujejo predlagateljeve lastne stroške in povečujejo njegovo preživninsko zmožnost.
Nasprotna udeleženka je pritožbi priložila številne prošnje za zaposlitev in negativne odgovore potencialnih delodajalcev. Ne drži trditev predlagatelja iz odgovora na pritožbo, da je pritožnik pri predlaganju novih dokazov v pritožbenem postopku prekludiran. Če gre za dokaze, ki so v korist otrok, jih sme pritožnik navajati tudi v pritožbi (34. člen ZNP-1).
Upoštevanje ugotovitve o približno enakih mesečnih prejemkih udeležencev, ugotovitve, da je nasprotna udeleženka za razliko od predlagatelja, še vedno dela zmožna, ugotovitve o relativno nizkih stroških za kritje življenjskih potreb predlagatelja ter ugotovitve, da je vse breme vzgoje, varstva in skrbi za mladoletno hčerko udeležencev izključno na nasprotni udeleženki, narekuje sklep, da je treba preživninsko breme za preživljanje mld. A. A. med oba starša porazdeliti v enakih deležih.
prekoračitev trditvene podlage strank - fiksna pogodbena cena - dogovorjena cena - pravica do izjave - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Toženec je dogovor o fiksni ceni v trditvenem gradivu sicer postavil nižje od vrednosti, ki jo je nazadnje ugotovilo sodišče, in sicer pri 1.680 EUR + DDV, obenem pa se je skliceval na to, da je direktorja tožnice soočil s svojo absolutno finančno mejo 2.660 EUR. Te trditve so bile dovolj specifične, da so omogočile tožničino obrambo.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - ogrožanje življenja in zdravja - blodnjavost - neobrazložena pritožba - izločitev sodnika - izločitev izvedenca - izločitev odvetnika
Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključku sodišča prve stopnje v 12. točki obrazložitve, da nezdravljene rane na telesu ob higienski zanemarjenosti lahko privedejo do hudih okužb in celo do življenjsko ogrožajoče sepse in ker zdravljenja na infekcijski kliniki ni bilo mogoče izvajati zaradi pritožnikove agresije do osebja in blodnjavih idej, da ga tepejo, je bila njuno potrebna premestitev na oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike zaradi umiritve psihotične simptomatike. Ob takšnih okoliščinah je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je zdravljenje zadržanega mogoče izvesti le na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, kjer je edino mogoče zagotoviti stalen nadzor, nego in intenzivno zdravljenje ulkusov na nogah, pa tudi zdravljenje psihotične motnje in prilagajanje terapije ter spremljanje zdravstvenega stanja vse do ustrezne umiritve blodnjave motnje, ker bi bila sicer v nasprotnem primeru zdravje pritožnika in življenje hudo ogrožena.
ZUOPP-1 člen 2, 32, 34. DZ člen 151, 154, 170, 171.
nepravdni postopek - nadomestitev soglasja starša - otrok s posebnimi potrebami - varovanje otroka s posebnimi potrebami - zavrženje predloga - usmerjanje otroka s posebnimi potrebami - zavod za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami - ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - korist mladoletnega otroka - največja korist otroka - ogroženost otroka - izjava otroka - trajanje ukrepa - načrt pomoči družini in otroku - nadzor nad izvajanjem starševske skrbi - psihično nasilje - neopredelitev do odločilnih dejstev - razveljavitev sklepa
Odločitev o vključitvi v ustrezen CUDV ni prepuščena volji posameznega starša. Zakon določa obvezno vključitev otrok v izobraževanje, zato se v teh primerih ne postavlja vprašanje, ali starš poda ali ne poda soglasje za vključitev v določen CUDV, za kar se zavzemajo pritožniki, saj so starši dolžni vključiti otroka v CUDV, kot sledi iz odločbe oziroma kot jim nalaga odločba. Sodišče v nepravdnem postopku zato v konkretnem primeru ni imelo podlage, da odloča o nadomestitvi soglasja očeta za premestitev mladoletne A. A. v CUDV, ker so starši dolžni deklico vpisati v tisti CUDV, ki je določen v odločbi ZRSŠ. Če se starši odločbe ne bi držali, zakon CUDV usmerja na obvestilo Inšpektoratu za šolstvo, torej na postopek o prekršku.
Starši lahko sami odločajo o vseh vprašanjih v zvezi z otroci, vendar na način, da skrbijo za korist otroka. Varstvo otrokovih koristi pomeni med drugim skrb za otrokovo življenje in zdravje, vzgojo, varstvo in nego otroka, pa tudi nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje, zastopanje in preživljanje ter upravljanje njegovega premoženja. Država izvede ukrepe za varstvo koristi otroka le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo ali je ne izvajajo v korist otroka. Kadar na predlog upravičenega predlagatelja ali pa po uradni dolžnosti sodišče ugotovi, da je otrok zaradi ravnanja staršev ogrožen, ker je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, ki se kaže lahko na telesnem ali duševnem zdravju ali pa razvoju otroka, izreče ukrep za zaščito otroka trajnejše narave, s katerim poseže v starševsko skrb, da bi glede na stopnjo in način ogroženosti otroka zavaroval njegove koristi.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087862
ZPP člen 5, 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 15, 272, 272/1.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - novinarski prispevek - zadeve splošnega pomena - namen informiranja javnosti - poseg v čast in dobro ime - objektivna žaljivost - resničnost objavljenih informacij - dvom v verodostojnost - dolžna skrbnost novinarja - kodeks novinarske etike - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - kršitev pravice stranke do izjave - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Prvostopenjsko sodišče je verjetnost resničnosti vsebine prispevkov (in posledično tudi posnetkov, ki so predstavljali "kronski vir" teh prispevkov) utemeljilo kar na njihovi vsebini, tako da je v obrazložitev sklepa preprosto vneslo navedbo novinarke iz posnetka, ki trdi, da resničnost dejstev potrjujejo tudi drugi viri informacij. Obširno povzemanje (citiranje) vsebine prispevkov ne zadošča za obrazložitev sodišča, da je novinarka opravila razumen obseg raziskovanja z uporabo kredibilnih virov, na podlagi katerega je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost dejstev iz objavljenih prispevkov.
Tožnica je argumentirano oporekala verodostojnosti informacij iz posnetkov in v tožbi izpostavila več okoliščin, s katerimi je bila novinarka pred objavo seznanjena in ki bi lahko zamajale avtoriteto navedenega vira informacij in vplivale na vprašanje, ali je novinarka v konkretnih okoliščinah primera sploh opravila razumen obseg raziskovanja. Sodišče prve stopnje bi se moralo podrobneje opredeliti do teh tožničinih navedb in pretehtati verjetnost trditev vsake stranke. V kolikor tehtanje verjetnosti trditev ene in druge stranke ne bi uspelo, pa bi sodišče moralo izvesti dokaze, ki (s stopnjo verjetnosti) potrdijo utemeljenost ali neutemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe.
Sodišče pri nepravi obnovi kazenskega postopka izreče novo enotno kazen, pri čemer pa upošteva samo obteževalne in olajševalne okoliščine, ki so bile že upoštevane pri odmeri kazni v rednih postopkih.
Razumni in pravilni so tudi razlogi sodišča prve stopnje, da v postopku neprave obnove po 407. členu ZKP ni možna sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče Republike Slovenije, temveč sodišče v tuji državi članici EU. Skladno s 139. členom ZSKZDČEU-1 domače sodišče ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v predmetnem postopku neprave obnove upoštevati tudi s tujo sodbo obsojencu izrečeno kazen treh let in šestih mesecev zapora.
postopek za varstvo koristi otroka - zastopanje mladoletnega otroka - zakoniti zastopnik otroka - kolizijski skrbnik otroka - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizija interesov - navzkrižje koristi staršev in otrok - največja korist otroka - interes otroka - pravice in dolžnosti staršev - omejitev ustavnih pravic - materialni udeleženci nepravdnega postopka - konfliktnost med starši - alkoholizem - prepoved približevanja - omejitev pravice do stikov
Ni naloga kolizijskega skrbnika, da rešuje konfliktni odnos med staršema. Kolizijskega skrbnika otroku sodišče postavi, če se med postopkom izkaže, da je konflikt med staršema takšne narave, da postopek za varstvo koristi otroka izkoriščata za nasprotovanje drugemu staršu brez upoštevanja, kaj bi bilo v korist otroka oz. sta brez sposobnosti uvida, da otroku nastaja škoda.
ukrepi za varstvo koristi otroka - razmerja med starši in otroki - Center za socialno delo (CSD) - stiki - stiki pod nadzorom - stiki otroka s staršem - varstvo koristi otroka
Začasna odredba v družinskih postopkih ni namenjena upoštevanju želja udeležencev, temveč je lahko izdana zgolj z namenom, da se prepreči škoda, ki bi jo lahko utrpel otrok. To pravilo pomeni, da so neupoštevne in nepomembne pritožbene navedbe, ki se tičejo zgolj interesov nasprotnega udeleženca, saj pritožba ne pojasni, zakaj naj bi bil otrok ogrožen, če se predaja na stike izvaja v A.
Splošno znano dejstvo je, da je za otroka škodljivo in ogrožajoče, če stikov z enim od staršev sploh nima oziroma če roditelja pozabi in ga ne prepoznava več.
prodaja stanovanja na javni dražbi - nadaljnja uporaba nepremičnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - višina nadomestila (uporabnine) - dokazovanje z izvedencem - sodni cenilec - pisno izvedensko mnenje - predlog za zaslišanje izvedenca - ustno zaslišanje izvedenca - tržna najemnina - pripombe na izvedensko mnenje - pavšalna in prepozna pritožbena graja - nestrinjanje z dejstvi
Izvedenec - svojemu strokovnemu znanju navkljub - ne more podati mnenja ali izvida o tem, ali je bilo stanovanje v času prodaje, ki se je zgodila več let nazaj, uporabno, primerno za življenje in ali je v njem bila oprema. To so dejanske okoliščine, ki bi jih z različnimi drugimi dokaznimi sredstvi lahko dokazovali stranki (s fotografijami stanovanja iz tistega časa, zaslišanji oseb, ki so stanovanje videli v tistem času, z morebitnimi drugimi listinskimi dokazi, ki vsebujejo opise stanovanja iz tistega časa …). Izvedenec kot pomočnik sodišča (sam) ne ugotavlja dejstev, ampak odgovarja na strokovna vprašanja, za razjasnitev katerih sodišče nima ustreznega strokovnega znanja.
Če se toženec ni strinjal z izvedenčevo metodo dela in načinom izračuna tržne najemnine v konkretnem primeru, bi to moral argumentirano in konkretizirano izpostaviti že v svojih pripombah na izvedensko mnenje na prvi stopnji. Pavšalni očitki glede pravilnosti mnenja, kot jih šele v pritožbi podaja toženec, so prepozni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00088054
OZ člen 256, 257. ZPP člen 13, 213, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbijanje darilne pogodbe - vpliv na učinkovanje pogodbe - učinki uspelega izpodbijanja pravnih dejanj (opustitve) - poplačilo terjatve - terjatev iz naslova posojilne obveznosti - fiktivna pogodba - skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju - predhodno vprašanje - neizvedba predlaganih dokazov - obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilen je zaključek, da je izkazan tako splošni objektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj (obstoj zapadle terjatve in neplačevitost dolžnika), kot tudi je izpolnjen subjektivni pogoj iz tretjega odstavka 256. člena OZ.
umik predloga za izvršbo - sklep o ustavitvi izvršbe - ugovor po izteku roka - odpust obveznosti v osebnem stečaju - pravni interes za vložitev ugovora - stroški ugovora po izteku roka
Kljub temu, da je dolžničin ugovor vložen pred umikom predloga za izvršbo, je tudi v tem primeru potrebno zavreči ugovor zaradi odpadlega pravnega interesa, saj si dolžnica z odločitvijo o njem ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega. Ugovoru dolžnice po izteku roka, v katerem je ta uveljavljala, da so ji bile v postopku osebnega stečaja odpuščene obveznosti, bi sodišče prve stopnje tako in tako, če bi bil ta utemeljen, lahko ugodilo le tako, da bi izvršbo ustavilo.
Stečajnega postopka nad dolžnico ni zakrivil upnik, niti ni upnik odgovoren za to, da je dolžnica v postopku osebnega stečaja dosegla odpust obveznosti (prav tako upnik ni bil dolžan ves čas spremljati potek stečajnega postopka nad dolžnico). Upnik je po prejemu dolžničinega ugovora zoper njo dejansko umaknil predlog za izvršbo, vložil ni niti odgovora na njen ugovor. Glede na navedeno ni mogoče šteti, da je upnik dolžnici neutemeljeno povzročil stroške ugovora.
Neutemeljena je pritožbena ocena, da predmetni sklep ne more predstavljati vira dejanskih podatkov, uporabljivih pri utemeljitvi tožbenega zahtevka; logično je, da vsaka sodniška odločitev, v konkretnem primeru podaljšanje začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi, predpostavlja, poleg pravnega vrednotenja, določeno dejansko podlago, ki je nedvomno lahko, čeprav ni izkazana z gotovostjo, predmet navedb strank v civilnem postopku in s tem, v kolikor so te zajete v zasebni tožbi, tudi potreben dokazni vir pri njenem materialnem preizkusu.
ZDZdr člen 12, 13, 13/1, 13/2, 30, 30/1, 67, 67/3.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev pravice osebe, v oddelku pod posebnim nadzorom - pravica do uporabe telefona - hujše ogrožanje lastnega zdravja - nujnost posega - načelo najmilejšega ukrepa
Omejitev uporabe mobilnega telefona je nujno potrebna za uspešnost zdravljenja pridržane osebe in uporaba mobilnega telefona huje ogroža njeno zdravje. Glede na načelo, da se pravica lahko omeji le v nujno potrebnem obsegu, in da se pri omejevanju pravic uporabi najmilejši ukrep, pa omejitev ne velja za uporabo stacionarnega telefona bolnišnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00087983
ZOZP člen 7. ZPP člen 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-14.
regresni zahtevek zavarovalnice - nesporen temelj - dokaz z izvedencem - zaslišanje pravdne stranke - nepristranskost izvedenca - vabilo za zaslišanje stranke - neopravičen izostanek z naroka - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih materialno pravnih določb, na podlagi katerih je odločalo, a vendar po drugi strani v sodbi govori o regresnem zahtevku (ki ga ima zavarovalnica po 7. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu), pri čemer pa temelj med pravdnima strankama niti ni bil sporen, kar pomeni, da ga ni treba dokazovati.
ZDZdr člen 3, 3/2, 39, 39/1, 58, 59, 61, 64. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. DZ člen 239.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejevalni ukrep - nujni prisilni ukrep - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - človekove pravice in osebne svoboščine - poseg v ustavne pravice posameznika - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v pravico do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - varstvo pravice do socialne varnosti in pravice do osebnega dostojanstva - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - oseba z duševno motnjo - resna nevarnost za življenje ljudi - ogrožanje življenja in zdravja - izkazovanje ogroženosti - konkretni opis dejanja - celovita presoja - izvedensko mnenje - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - zaslišanje zakonitega zastopnika - skrbništvo nad odraslo osebo - namen instituta - vročanje zakonitemu zastopniku - obveznost obveščanja - pravica do obveščenosti - najbližja oseba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - nemožnost preizkusa sklepa - zmotna uporaba materialnega prava
Namen zakonitega zastopništva (oziroma skrbništva za odrasle osebe po sedanji zakonodaji) je varstvo osebnosti odrasle osebe, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne zmorejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje (primerjaj drugi odstavek 239. člena DZ). 64. člen ZDZdr resda ne predpisuje, da mora sodišče ob obisku osebe v oddelku pod posebnim nadzorom obvezno zaslišati tudi zakonitega zastopnika, vendar pa iz narave instituta zakonitega zastopništva in izjemnosti ukrepa zadržanja na zdravljenju izhaja, da ga mora sodišče v postopek vključiti, če je le možno.
Preobremenjenost sodišča prve stopnje in ocena, da razpolaga z zadostnimi podatki, pomembnimi za odločitev v tako občutljivih zadevah, kot je postopek zaradi sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru, ne smeta biti razlog, da sodišče ne stori vsega, da se osebi pri obravnavi zagotovi varstvo njenega osebnega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (drugi odstavek 3. člena ZDZdr).
OZ člen 423, 488, 488/2. ZUKSB člen 2, 2/2, 2/2-1, 11, 11/1. ZPP člen 199.
udeležba drugih oseb v pravdi - predlog za dopustitev stranske intervencije - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - izkazovanje pravnega interesa - ukrepi za stabilnost bank - udeležba intervenienta - intervencijski interes - cesija - razmerje med odstopnikom in prevzemnikom - pravne napake - sankcije za pravne napake - odstop terjatve (cesija) - odgovornost za obstoj terjatve - stranske pravice - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost stranskega intervenienta
Stranski intervenient (199. člen ZPP) je torej oseba, ki se v pravdi, ki teče med določenimi strankami, pridruži eni od njih, ker ima pravni interes, da ta stranka v pravdi zmaga. Njegov interes sodelovati v tuji pravdi je utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj. Presoja tega interesa je zato neizogibno povezana s predmetom spora, ki je opredeljen s tožbo.
Če že iz tožbenih navedb izhaja, da med intervenientom in stranko, ki se ji je pridružil, obstaja pravno razmerje, zaradi katerega utegne vsebina sodbe vplivati na pravni položaj intervenienta, slednjemu intervencijskega interesa ni treba še posebej izkazovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00088091
ZPSPP člen 28, 29, 29/2, 29/3. ZPP člen 433, 435, 435/2, 436, 436/2. URS člen 22.
najem poslovnih prostorov - prenehanje najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - krivdni razlogi - zamuda s plačilom najemnine - izjava o odstopu - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - smiselna uporaba določb o plačilnem nalogu - izpraznitveni nalog - izdaja plačilnega naloga - mandatna tožba - ugovor zoper plačilni nalog - postopek ugovora zoper plačilni nalog - obrazloženost ugovora - navajanja dejstev in dokazov - pravna naziranja strank - pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - vsebinsko odločanje o zahtevku - vsebinska obravnava vloge
Materialno pravo je z vidika pravdnega uspeha strank enako pomembno kot dejanska podlaga spora. Razlike med dejstvi in dokazi na eni strani ter pravnimi pravili na drugi strani zato ni niti v zvezi s pravico do izjavljanja (in v zvezi s tej pravici odgovarjajočo obveznostjo sodišča do opredelitve), ki se nanaša(ta) tudi na izražanje pravnih naziranj. Ker je tako, toženkine meritorne obrambe ni mogoče omejiti na dejansko podlago spora (negatio, exceptio), temveč se lahko toženka brani (tudi izključno) z utemeljevanjem nesklepčnosti tožbe oziroma nasprotovanjem tožničinim pravnim zaključkom.
V primeru mandatne tožbe ni nič drugače. Obrazloženosti ugovora zoper plačilni oziroma izpraznitveni nalog zato ni pravilno omejevati na primere, ko je ugovor oprt na trditve in dokaze o takšnih dejstvih, ki so pravno pomembna tudi po prepričanju nasprotne stranke ali sodišča, temveč je treba toženki dopustiti možnost, da ga utemeljuje (lahko tudi izključno) na nasprotovanju pravnim zaključkom tožnice. Ker se plačilni oziroma izpraznitveni nalog izda brez predhodne kontradiktorne obravnave (433. člen ZPP) in ker ga lahko toženka izpodbija samo z obrazloženim ugovorom, bi bila drugačna razlaga obrazloženosti ugovora iz drugega odstavka 435. člena ZPP v neskladju s toženkino pravico do izjave.