KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00084199
ZKP člen 10, 357, 357-3. KZ-1 člen 158, 158/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
kaznivo dejanje razžalitve - zavrnilna sodba - opis kaznivega dejanja - opis prekrška - zakonski znaki kaznivega dejanja - znaki prekrška - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - plačilni nalog prekrškovnega organa - zavrnitev pritožbe
Opis kaznivega dejanja vsebuje tudi znake prekrška, ne vsebuje pa dodatne okoliščine, ki bi bila značilna le za kaznivo dejanje, zato je pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da se oba opisa sklicujeta na določeno ravnanje obdolženca, vidno v zunanjem svetu, pri čemer sta opisa identična glede časa, kraja, načina in sredstva storitve, nenazadnje tudi glede prepovedane posledice, torej je dejstvena podlaga, na katero se sklicujeta tako opis prekrška kot opis kaznivega dejanja v zasebni tožbi, v bistvenem enaka.
kaznivo dejanje velike tatvine - dokazna presoja - zagovor kot dokaz - razhajanje v izjavah prič - časovna oddaljenost dogodkov - posredni ali indicijski dokazi - indična sodba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Predvsem prepričljiv in izkustveno sprejemljiv zagovor je protiutež indičnim dokazom, vendar pa tudi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru meni, da tako podan zagovor ni vodotesen in ne izpodbije sicer ugotovljenega dejanskega stanja.
SPZ člen 67, 67/2, 67/3, 67/4. ZNP člen 35, 35/5, 37, 116. ZPP člen 181, 181/2, 185. ZIZ člen 273. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/9.
solastnina - upravljanje s stvarjo v solastnini - očiščenje kanalizacijskega jaška - posli rednega upravljanja - nujni posli - nujna vzdrževalna dela - soglasje solastnikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - izpolnitev obveznosti na podlagi začasne odredbe - sprememba predloga v nepravdnem postopku - pravovarstveni interes - prenehanje pravovarstvene potrebe za odločanje - stroški nepravdnega postopka - postopek za ureditev razmerij med solastniki - skupni stroški postopka - krivdno povzročeni stroški postopka
Ker je nasprotni udeleženec dopustil dostop do kanalizacijskega jaška zaradi njegovega očiščenja na podlagi začasne odredbe, ker je bilo očiščenje izvedeno in se kasneje potreba po njem ni več izkazala, je odpadla tudi potreba po zahtevanem sodnem varstvu. Iz navedenega razloga in ker je predlagatelj vztrajal pri svojem (prvotnem) predlogu oziroma ker predloga zaradi njegove izpolnitve ni umaknil, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se predlog zavrne.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - sklenitev dednega dogovora - privolitev - povzročitev škode - krivdna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da prva toženka ni nikoli osebno ali po pooblaščenki privolila v sklenitev dednega dogovora kot tudi ne podala pobude za njegovo sestavo. Ugotovilo je tudi, da drugo do peti toženci s svojim ravnanjem niso utrdili tožnika v prepričanju, da bo dedni dogovor sklenjen, s tem, ko so preko svojega pooblaščenca predlagali sklenitev dednega dogovora; navedeno ob dejstvu, da je imela prvo toženka drugo pooblaščenko, po naravi stvari niti ni možno. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožencem ni mogoče očitati povzročitve škode na podlagi 20. člena OZ kot tudi ne na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni stroški - nagrada odvetnika - potrebni pravdni stroški - nagrada za pripravljalno vlogo - brezplačna pravna pomoč
Kateri in kolikšni stroški so bili tožničini pooblaščenki povrnjeni za opravljeno brezplačno pravno pomoč v tej pravdi, je za presojo upravičenosti tožnika do povrnitve njegovih stroškov tega postopka nepomembno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00084690
ZD člen 213, 213/1, 213/4. DZ člen 67.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - dokazovanje negativnega dejstva - uporaba pravil o dokaznem bremenu - spor glede obsega zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - dvig sredstev z računa zapustnika - dvig denarnih sredstev - dvig gotovine s transakcijskega računa - neupravičen dvig denarja iz trr - prenos denarnih sredstev - izločanje skupnega premoženja iz zapuščine - delež na skupnem premoženju zakoncev - skupno premoženje zakoncev - skupna denarna sredstva zakoncev - imetništvo denarnih sredstev - posebno premoženje zakonca - terjatev zapustnika - vdova
Bolj verjetno je, da denarna sredstva, ki jih ob zapustnikovi smrti ni bilo na njegovem računu, ne spadajo v zapuščino. Na pravdo se običajno napoti tistega dediča, ki trdi, da je stanje na zapustnikovem računu drugačno, kot ga izkazuje uradna evidenca (ta dokazuje, da "dvigi", opravljeni pred zapustnikovo smrtjo, sodijo v zapuščino). Tako je v situacijah, ko bolj verjetno kaže na upravičene dvige denarnih sredstev s strani pooblaščenih oseb oz. ko je manj verjetno, da bi bilo pooblastilo za dvig zapustnikovih denarnih sredstev zlorabljeno.
Upoštevaje v sodni praksi uveljavljeno domnevo, da denarna sredstva pripadajo imetniku računa, ter zgolj skope (splošne) trditve vdove v zvezi z obstojem skupnega premoženja na računu zapustnika, je verjetneje, da je imel zapustnik na svojem računu le svoje (posebno) premoženje, kot (tudi) skupno premoženje z ženo (vdovo).
DZ člen 265, 265/1. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 48, 48/1, 63, 63/1, 63/2. URS člen 19.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - začasno zastopanje po odvetniku - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - prisilni ukrep - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - osebni pregled pri sodnem izvedencu - pravica do osebne svobode - temeljna jamstva poštenega postopka - obvezna obramba s pomočjo zagovornika - nova dejstva nastala po sklepu o izdaji začasne odredbe - naknadna predložitev pooblastila odvetniške družbe - načelo avtonomije volje strank - razrešitev skrbnika - posebno varstvo in skrb - nujnost in sorazmernost ukrepa - individualna ogroženost - duševna motnja - zdravstveno stanje - zdravstveni karton - zaslišanje priče
Neprostovoljno zadržanje v psihiatrični bolnišnici zaradi pregleda, ki ga odredi sodišče v postopku postavitve pod skrbništvo, je poseg v človekovo pravico do osebne svobode. Ustavnopravna dolžnost sodišča je zato, da pred odreditvijo ukrepa stori, kar razumno more, da bi se cilj postopka - zavarovanje ogroženih pravic in koristi pritožnice - uresničil na manj invaziven način. To pomeni, da mora sodišče najprej ugotoviti, katere konkretne pravice in koristi posameznika so resno ogrožene in ali so sploh ogrožene. In, naprej, prisilni pregled se sme odrediti, ko vprašanja, ali je razlog za to ogroženost duševna motnja, izvedenec ne more zadovoljivo rešiti drugače, kot da se posameznika zadrži in pregleda v bolnišnici. Presoja, ali se izvedenec do (morda ne najbolj optimalnih, a še vedno dovolj zanesljivih) ugotovitev lahko dokoplje drugače, praviloma ne bo mogoča, dokler sodišče ne izvede razumno dosegljivih dokazov, ki so po svoji naravi lahko podlaga za oceno o posameznikovem zdravstvenem stanju. Zakonsko podlago za pridobivanje takih dokazov ima sodišče v 7. členu ZNP-1 in prvem odstavku 48. člena ZNP-1, pri tem mu v okviru svojih pristojnosti lahko pomaga tudi center za socialno delo.
umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - plačilo stroškov postopka - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povračilo potnih stroškov - odsotnost iz pisarne - sedež pooblaščenca - stalno prebivališče - svobodna izbira odvetnika - neprerekane navedbe
V obravnavanem primeru si je toženka izbrala pooblaščenko zunaj sedeža sodišča. Sodišče prve stopnje je toženki priznalo tudi potne stroške pooblaščenke toženke za prihod iz Ljubljane v Črnomelj in nagrado zaradi odsotnosti pooblaščenke iz pisarne. V pritožbi je tožnik izpodbijal nastanek potnih stroškov pooblaščenke in stroškov zaradi odsotnosti z navedbo, da se pooblaščenka toženke, ki je sicer domačinka iz D., na naroka ni pripeljala iz Ljubljane. Ker toženka v odgovoru na pritožbo te pritožbene navedbe ni izrecno prerekala, se šteje za priznano (214. člen ZPP).
ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 16, 16/1.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina - tuj državljan kot tožnik - meddržavna pogodba
Skladno z določbo prvega odstavka 16. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah v zvezi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZMZPP makedonskemu državljanu ni dovoljeno nalagati tožniške varščine, četudi nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Zahteva po založitvi varščine seveda toliko bolj ni dopustna v primeru, ko ga ima.
plačilo uporabnine za nepremičnine - pravica dosmrtnega uživanja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - družinsko nasilje - fizično nasilje - občutek ogroženosti - izselitev solastnika zaradi nevzdržnih razmer - nastanitev v domu upokojencev - uporaba brez pravne podlage - onemogočanje uporabe solastniku - prikrajšanje solastnika - nadomestitev koristi od uporabe - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina)
Tožnik se je umaknil v dom upokojencev zaradi lastne varnosti pred nasiljem in grdim ravnanjem tožencev. Izpolnjeni so zakonski pogoji za plačilo uporabnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084195
ZPP člen 11. SPZ člen 66, 67, 99.
tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba (opustitvena tožba) - protipravnost vznemirjanja - poseg v solastnino - dovoljenje lastnika - upravičenja solastnika - varstvo solastnika - imisije - prekomerne imisije - ureditev poti - parkiranje - odvodnjavanje meteornih voda - zloraba procesnih pravic
Sodišče ni upoštevalo procesnih dejanj toženke, ki jih tožeča stranka ocenjuje kot zavlačevalna (vključno s predlogi za prekinitev postopka). S tem je preprečilo zatrjevano zlorabo pravic in pravilno uporabilo 11. člen ZPP.
Ker je imela toženka za očitane posege pri ureditvi spornega dela solastne poti (dvig terena, tlakovanje površine, postavitev opornega zidu) veljavno obligacijsko podlago (dovoljenje lastnika zemljišča in med vsemi solastniki sklenjen dogovor o načinu uporabe poti), ni zakonskih pogojev za zahtevano zaščito pred vznemirjenjem zaradi navedenih ravnanj, ker niso (bila) protipravna.
ZAgrS člen 2, 2/1, 7. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZPVAS člen 2, 2/2.
agrarna skupnost - vpis v register agrarne skupnosti - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - sposobnosti biti stranka - sklep o priznanju sposobnosti biti stranka - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - pravno odločilna dejstva
Vpis agrarne skupnosti, ponovno vzpostavljene in organizirane na podlagi ZPVAS, v register agrarnih skupnosti, je pogoj za uporabo določb (tudi 7. člena) ZAgrS.
pravnomočno končan zapuščinski postopek - dodatni sklep o dedovanju - zavrnitev predloga - obseg zapuščine - novo najdeno premoženje - nova zapuščinska obravnava - pravica do izjave - možnost obravnavanja pred sodiščem - spor o obsegu zapuščine - pravdni postopek - oprava uradnih poizvedb sodišča o računih dolžnika
Temeljni pogoj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je zanesljiv izkaz dedičev, da premoženje obstaja, in njihovo soglasje, da to premoženje sodi v zapuščino.
kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - obnova postopka - obnovitveni razlogi - sodba SEU - načelo pravnomočnosti - poseg v načelo pravnomočnosti - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - restriktivna razlaga - postopkovna pravila - nacionalno pravo - načelo enakovrednosti - sprememba sodne prakse - načelo učinkovitosti - izčrpanost pravnih sredstev
Postopkovna pravila so stvar nacionalnega prava. Skladno z načelom enakovrednosti postopkovna pravila ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki urejajo podobne položaje v nacionalnem pravu, skladno z načelom učinkovitosti pa ne smejo biti izoblikovana tako, da v praksi onemogočajo ali pretirano otežujejo uresničevanje pravic, ki jih podeljuje pravni red EU.
Varstvo potrošnika ni absolutno, pravo EU nacionalnega sodišča ne zavezuje, da ne uporabi nacionalnih postopkovnih pravil, po katerih odločba postane pravnomočna, čeprav bi se s tako neuporabo lahko odpravila kršitev določbe iz Direktive 93/13, ne glede na njeno naravo, če sta spoštovani načeli enakovrednosti in učinkovitosti.
Prestopanje višjega praga - stopnice v obravnavnem primeru ni predstavljalo nevarnosti za nastanek znatnejše škode, ki bi od toženca terjala posebno ukrepanje (opozarjanje na nevarnost z opozorilnimi napisi). Naziranje o protipravnem ravnanju toženca, ker ni namestil dodatnih opozorilnih napisov, je zmotno.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - povod za vložitev tožbe - izguba pravnega interesa - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka
Za izpodbijano odločitev, s pravno podlago v prvem odstavku 158. člena ZPP, je bistveno, da do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka. Edina izjema od pravila, ki pri umiku tožbe k povrnitvi stroškov zavezuje tožnika, je namreč umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Razlog, zaradi katerega sta se tožnika odločila za umik tožbe, ni pomemben.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084070
DZ člen 139, 141. ZNP-1 člen 49. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - ogrožanje razvoja - nadomestitev soglasja starša - stiki - seznanitev - pravica do izjave - skrb za otroka - sodelovanje - opustitev - izostanek z naroka
Zavzemanje CSD po čimbolj enakovredni vključenosti obeh staršev v nadaljnjo skrb za otroka v obliki rezidenčnega skupnega starševstva se ne more realizirati, če starš opušča dnevno skrb za otroka.
Zatrjevanega resnega pristopa k reševanju nastale situacije nasprotna udeleženka z ničemer ne izkazuje. Zavračanje osebnega sodelovanja s sodiščem in institucijami, ki so vključene v pomoč in obravnavo še odprtih vprašanj med staršema, ne potrjuje takšnega pristopa. Še manj izostanek z narokov v tem postopku.
spor iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba v družinskih sporih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - obseg stikov - največja korist otroka - stiska otroka
V dokaznem postopku je bilo zanesljivo ugotovljeno, da je A. A. po sklenjeni začasni sodni poravnavi pri očetu prespala le enkrat med zimskimi počitnicami 2024, kasneje pa ne več; da so šola, CSD in zagovornica otroka opažali stisko v zvezi z izvajanjem stikov, predvsem glede prenočevanja deklice pri očetu; da deklica nima težav s tem, da gre popoldne k očetu, težava pa je, ker naj bi šla za cel vikend, ona pa ne želi prespati pri njem; da je na A. A. veliko breme, da se mora vsakič odločiti, ali bo prespala pri očetu ali ne; da je deklica na začetku zagovorništva zavračala zgolj nočitve pri očetu, na zadnjih dveh srečanjih pa je začela izkazovati popolno nenaklonjenost do stikov z očetom; da se je situacija izrazito izboljšala, ko je bila sprejeta začasna sodna odločba, da se A. A. ne sili k prenočevanju, če tega ne bo želela, ker pa se je pomladi in poleti 2024 deklico ponovno začelo siliti k prenočevanju pri očetu, so se znova pojavile še večje stiske. Nobenega dvoma zato ni, da možnost dogovarjanja ali izražanja želja trenutno ni na mestu, prav tako ne možnost prenočevanja pri očetu.
napotitev dediča na pravdo - izločitev premoženja v korist potomcev - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine
Za utemeljenost potomčevega izločitvenega zahtevka mora (1.) med potomcem in zapustnikom obstajati skupnost, v kateri (2.) skupaj pridobivata premoženje, (3.) potomčev prispevek pri tem pa mora biti znaten oziroma višji, kot pritiče običajnemu odnosu med starši in otroki ter (4.) se mora nanašati na celotno premoženje, s katerim sta prednik in potomec skupaj gospodarila, ga ohranjala in povečevala. To so pravno odločilna dejstva, ki jih mora zatrjevati in nato dokazati potomec, če želi uspeti s svojim zahtevkom.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - načelo sorazmernosti - posebno varstvo in skrb - žrtev nasilja v družini
V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.