• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 50
  • >
  • >>
  • 61.
    VSL Sklep V Cp 625/2026
    9.4.2026
    SODNE TAKSE
    VSL00092378
    ZST-1 člen 6b, 6b/1, 34, 34a.
    plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - plačilo sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev - domneva pravočasnosti plačila sodne takse
    Prvi odstavek 6.b člena ZST-1 ureja domnevo pravočasnosti plačila sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev. Tako določa, da se pri plačilu sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka (6.b člen ZST-1). Ta določba ne varuje zavezancev za plačilo sodne takse, ki so nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dali po preteku 15-dnevnega roka, ampak varuje zgolj taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo.
  • 62.
    VSL Sklep V Cp 611/2026
    9.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00092435
    ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 112.
    odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - zavrženje - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota - očitna pomota odvetnika - kvalificiran vložnik - dolžna skrbnost odvetnika
    Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka (tak je po opisanem tudi obravnavani primer), se na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP lahko šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. V primeru, ko vlogo za stranko vlaga odvetnik, torej ta lahko šteje za pravočasno le, če je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče šteti za očitno pomoto.
  • 63.
    VSL Sklep IV Cp 597/2026
    9.4.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00092486
    DZ člen 173, 174, 175.
    sprememba ureditve stikov - omejitev pravice do stikov - določitev obsega stikov - spolna zloraba otroka - telefonski stiki z otrokom - ukinitev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - varstvo koristi otroka
    Izvedenka je ugotovila, da zaradi pomanjkanja materinih starševskih kapacitet in znakov zanemarjanja ter spolne zlorabe deklici že v osnovi nista razvili varne navezanosti in povezanosti z materjo ter zato nista v stiski zaradi manjšega obsega stikov. Nasprotno, manjši obseg stikov je koristen za njuno okrevanje in celostni razvoj, še vedno pa ohranja formalno, minimalno povezanost z materjo ter deluje v smeri postopnega in varnega predelovanja travme v zvezi z njo.
  • 64.
    VSL Sklep Cst 83/2026
    8.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00092331
    ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 383b/2, 384, 384/6, 386, 389, 389/3, 399, 399/1, 401, 401/1, 402, 402/2, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 350, 350/2.
    postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obseg pritožbenega preizkusa
    Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Da bi upravitelj lahko izvrševal svojo obveznost nadzora nad dolžnikovimi prizadevanji za poplačilo upnikov (prvi odstavek 399. člena in drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP), mora dolžnik z njim sodelovati in se na njegove pozive odzivati (prvi odstavek 383.b člena ZFPPIPP). Stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem zavezujejo tudi druge obveznosti. Če ni zaposlen in je sposoben za delo, si mora prizadevati najti zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela (razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati) in mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev (prvi odstavek 401. člena ZFPPIPP).

    Kršitev dolžnikovih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP je razlog za ugovor proti odpustu obveznosti, ki samostojno utemeljuje ustavitev postopka odpusta obveznosti in zavrnitev predloga za odpust obveznosti (2. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).
  • 65.
    VSL Sklep II Ip 100/2026
    8.4.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00092636
    ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 280/2-2.
    ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka - končni seznam preizkušenih terjatev - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku
    Iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ki se nahaja tudi v elektronskem spisu sodišča prve stopnje, izhaja tako prijava izterjevane terjatve kot ločitvene pravice, zato bi sodišče prve stopnje ločitveno pravico moralo obdržati v veljavi.
  • 66.
    VSL Sodba I Cpg 20/2026
    8.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00092639
    OZ člen 421, 421/2, 423, 639, 639/3.
    podjemna pogodba - nepravilna izpolnitev - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - cesija - zavrnitev računa - obstoj terjatve
    V primeru, ko izvajalec pravočasno grajane napake ne odpravi, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža kupnino, ali odstopi od pogodbe (tretji odstavek 639. člena OZ). Ker lahko od navedenih treh jamčevalnih zahtevkov naročnik izbere le enega, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v obravnavani zadevi toženka ne more z ugovorom uspešno uveljaviti dodatnega jamčevalnega zahtevka za opravljeno čiščenje plakatnih mest, ker je že izbrala zahtevek za odpravo napake na podjemnikove stroške, ki ga uveljavlja s samostojnim tožbenim zahtevkom pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti.
  • 67.
    VSL Sklep Cst 86/2026
    8.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00092649
    ZFPPIPP člen 102, 102/3, 265, 265/2, 265/3, 267, 355, 355/3, 357, 357/1.
    stečajni postopek nad pravno osebo - stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - izpolnitev obveznosti - specifikacija stroškov
    Z izdajo soglasja sodišča za plačilo stroškov stečajnega postopka se upravitelj ne razbremeni odgovornosti za pravilno posredovanje podatkov o obstoju terjatev, ki spadajo med občasne stroške stečajnega postopka (tretji odstavek 102. člena ZFPPIPP). Sodišče preveri temelj in višino plačil, v kolikor se tekom postopka izkažejo kot sporna. Znesek, ki je predmet tega pritožbenega postopka, se nanaša občasne stroške stečajnega postopka, povezane z vlaganji v nepremičnino v lasti dolžnika, ki so v predlogu upraviteljice specificirani do te mere, da sodišče prve stopnje ni imelo utemeljenega razloga za dvom v njihov temelj in višino, s priloženimi specificiranimi računi in delovnimi nalogi izvajalcev pa so tudi izkazani. Upoštevajoč vsebino predloga in njemu priloženih listin je imel pritožnik vse potrebne podatke, da bi lahko kateremu koli od stroškov oporekal tako po vsebini kot po višini. Takšnega ugovora ni vložil, dvoma v upraviteljičin predlog pa tudi ni vzbudil s pavšalnim pritožbenim očitkom, da so priglašeni stroški nespecificirani in neizkazani.
  • 68.
    VSL Sklep Cst 87/2026
    8.4.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00092287
    ZFPPIPP člen 119, 119/1.
    razrešitev upravitelja - predlog stečajnega dolžnika - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
    Če predlog ni dovoljen, je odveč vsaka vsebinska presoja, še zlasti v sklepu, s katerim sodišče predlog kot nedovoljen zavrže. Nepravilno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru uradne presoje, ali obstojijo razlogi za razrešitev upravitelja, pritožničine navedbe obravnavati in se do njih opredeliti. Tudi, če bi sodišče prve stopnje samo (ali na dolžničino obvestilo o kršitvah) ugotovilo nepravilnosti, zaradi katerih bi bilo potrebno upravitelja razrešiti, bi bila odločitev izpodbijanega sklepa, s katerim je bil dolžničin predlog za razrešitev upravitelja kot nedovoljen zavržen, še vedno pravilna.
  • 69.
    VSL Sklep V Cp 372/2026
    7.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00092377
    ZPP člen 154, 158, 158/2, 163, 163/3.
    odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - umik pritožbe - stroški v postopku zavarovanja - pravdni stroški po uspehu
    Večinska sodna praksa zastopa stališče, da se o stroških izdaje začasne odredbe, ki je bila predlagana in izdana med pravdo, odloča ob upoštevanju končnega uspeha v pravdi. Ne gre za samostojen postopek. Stroški postopka v zvezi z (med pravdo) izdano začasno odredbo, so potemtakem del pravdnih stroškov, o katerih se odloči ob koncu pravdnega postopka, praviloma glede na končni uspeh v pravdi po 154. členu ZPP.
  • 70.
    VSL Sklep Cst 84/2026
    7.4.2026
    INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00092673
    ZFPPIPP člen 256, 256/1, 376, 396.
    sklep o končanju postopka osebnega stečaja - obresti po začetku stečajnega postopka - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - novela ZFPPIPP-H
    Sodna praksa je že zavzela stališče, da mora sklep o končanju postopka osebnega stečaja tudi v postopkih, ki so se pričeli pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H v delu, s katerim sodišče naloži stečajnemu dolžniku, da plača neplačani del terjatev, določiti tudi obresti, ki tečejo po začetku stečajnega postopka. Po prvem odstavku 256. člena ZFPPIPP se obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti, po kateri so se obrestovale terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, z začetkom stečajnega postopka spremeni tako, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, od začetka stečajnega postopka dalje tečejo obresti po predpisani obrestni meri.
  • 71.
    VSL Sklep III Cp 653/2026
    3.4.2026
    ZDRAVSTVENO VARSTVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00092166
    ZDZdr člen 39
    pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom

    Udeleženka se ne more zdraviti doma, ker bolezni zaradi bolezensko hudo motene presojo realnosti ne priznava in jemanje zdravil aktivno zavrača celo v oddelku pod posebnim nadzorom.

  • 72.
    VSL Sklep V Cp 283/2026
    3.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00092479
    ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2.
    razlogi za prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - ničnost upravne odločbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - vloženo izredno pravno sredstvo
    V sodni praksi je enotno sprejeto stališče, da razloga za prekinitev ne predstavlja niti dejstvo, da je proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo.

    O ničnosti upravne odločbe lahko odloči le upravni organ po pravilih ZUP o izreku ničnosti upravnih odločb. Do morebitnega izreka ničnosti upravne odločbe je sodišče na s tako odločbo vzpostavljeno lastninsko pravico v korist upravičencev vezano in je ne more obiti.
  • 73.
    VSL Sodba II Cp 417/2025
    2.4.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00092434
    DZ člen 77, 83. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
    skupno premoženje zakoncev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - vložek posebnega premoženja - davčni dolg - sprememba izpodbijane sodbe
    Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je sodišče pri ovrednotenju prispevka tožencev k ustvarjanju skupnega premoženja premalo upoštevalo vložek posebnega premoženja druge toženke, ki je presegal polovico celotne kupnine za nakup spornih nepremičnin.
  • 74.
    VSL Sklep V Cp 92/2026
    2.4.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00092260
    ZVEtL-1 člen 13, 13/2, 17
    del stavbe - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje nepremičnine - dejanska raba objekta - primerna strokovna podlaga - nastanek etažne lastnine - stavba z več vhodi

    Pred uveljavitvijo SPZ za nastanek etažne lastnine ni bil potreben pravni naslov (formalni akt o oblikovanju etažne lastnine) niti vpis v zemljiško knjigo. Etažna lastnina je nastajala v pravnem prometu s tem, ko so lastniki stavb v zasebni lastnini (ali upravljavci stavb v družbeni lastnini) te v pravnem prometu odtujevali po delih. V pravnem prometu med posamezniki je prevladoval vpis etažne lastnine na način t. i. navidezne solastnine - etažni lastniki so bili v zemljiško knjigo vpisani kot solastniki nepremičnine, na kateri stavba stoji, pri čemer je vpisan solastniški delež dejansko odražal lastninsko pravico na konkretnem posameznem delu stavbe (kar pomeni, da so navidezni solastniki dejansko etažni lastniki).

  • 75.
    VSL Sklep V Cp 209/2026
    2.4.2026
    SODNE TAKSE
    VSL00092121
    ZST-1 člen 16, 18, 18/5, 34a, 34a/3, 36. ZST-1 tarifna številka 1111, 3009.
    sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - izpodbijanje odločbe o stroških postopka - delno izpodbijanje odločbe - podlaga za izračun sodne takse - vrednost spornega predmeta - taksa glede na vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - obseg izpodbijanja na pritožbeni stopnji - vrednost izpodbijanega dela odločbe - napačna uporaba materialnega prava - napačno odmerjena taksa - določitev nove višine sodne takse - postopek za plačilo sodne takse - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse
    Pri odmeri sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških je treba upoštevati obseg izpodbijanja stroškovne odločitve.
  • 76.
    VSL Sklep IV Cp 481/2026
    2.4.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00092480
    DZ člen 16, 153, 254. ZNP-1 člen 98.
    kolizijski skrbnik otroka - razrešitev skrbnika - razlogi za razrešitev - zavrnitev predloga - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - naloge skrbnika
    Skrbnica si je prizadevala vzpostaviti stik z deklico, da bi njeno mnenje lahko predstavila sodišču. S tem, ko se je poskusila pogovoriti z deklico v prostorih šole (ob sodelovanju strokovnih delavcev šole in CSD), ni ravnala niti nezakonito niti neskrbno. Tudi v skrbničinem sodelovanju v multidisciplinarnem timu, ki ga je oblikoval CSD z namenom pridobitve potrebnih informacij in izdelave ocene ogroženosti, niso izkazane nepravilnosti.
  • 77.
    VSL Sklep V Cp 367/2026
    2.4.2026
    SODNE TAKSE
    VSL00092163
    ZST-1 člen 10, 10/1, 10/2.
    oprostitev plačila sodne takse - tuj državljan - zakonska domneva - načelo vzajemnosti - dvom o vzajemnosti - poizvedbe sodišča - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
    Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je tožnica državljanka Španije. Tuji državljani so oproščeni plačila sodnih taks že po zakonu, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost (prvi odstavek 10. člena ZST-1). Če nastane dvom, ali velja vzajemnost, sodišče zaprosi za pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje (drugi odstavek 10. člena ZST-1). Ker sodišče teh pravno relevantnih dejstev pri svoji odločitvi (še) ni ugotavljalo, je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
  • 78.
    VSL Sodba II Cp 2184/2024
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00092777
    ZPP člen 253, 339, 339/2, 339/2-8
    izvedba dokaza z izvedencem - odgovor izvedenca na pripombe strank - pisna dopolnitev - ustno zaslišanje izvedenca - posredno indično sklepanje - razsodnost - huda demenca - sposobnost oblikovanja svobodne volje - sposobnost razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj - razpolaganje s premoženjem - izročitev denarja - zaznava

    Na pisno izvedensko mnenje je dala toženka vrsto pripomb in vprašanj ter predlagala zaslišanje izvedenke. Izvedenka je na to natančno in sistematično pisno odgovorila. Ko je zatem sodišče stranki izrecno pozvalo k izjavi o tej dopolnitvi, sicer bo štelo, da se z izvedenkino ekspertizo strinjajo, je toženka molčala. Ta molk je sodišče upravičeno razumelo kot njeno sprijaznjenje s stroškovnimi izsledki izvedenke, ki je toženkine pripombe v pisni dopolnitvi argumentirano ovrgla. Zato s tem, ko izvedenke ni še ustno zaslišalo, ni bistveno kršilo določb postopka.

    ZPP ne prepoveduje, da bi sodnica pravno odločilna dejstva spoznavala posredno, torej tako, da bi o njihovem obstoju izkustveno in logično sklepala iz t. i. pomožnih (indičnih) dejstev.

  • 79.
    VSL Sklep I Ip 287/2026
    1.4.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00092650
    ZIZ člen 20a. ZPotK-2 člen 20, 20/2.
    izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - dokaz zapadlosti terjatve - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - dokaz o opominu - dolžna skrbnost odvetnika
    Usklajeno stališče v sodni praksi je, da za izkazovanje pogoja po drugem odstavku 20. člena Zakona o potrošniških kreditih ne zadošča zgolj dokaz o oddani pošiljki, pač pa mora banka kot upnik dokazati, da je dolžniku odstop od pogodbe poizkusila vročiti in je zato izostanek vročitve opomina na strani dolžnika. Slednje si lahko zagotovi s povratnico, ki bi, če dolžnik vročilnice ne bi želel podpisati, dokazovala vsaj neuspešno vročitev zaradi nesprejetega pisanja oziroma z izpiskom o vročitvi ali poteku vročitve, ki bi ga upnik lahko pridobil od izvajalca poštnih storitev. Vrnjeno pismo pa upnik k obravnavani pritožbi prilaga šele prvič, ne da bi navedel kak opravičljiv razlog, zakaj naj tega ne bi mogel storiti že prej, zato pritožbi priloženo vrnjeno pismo predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Ravno zato, ker je sodišče prve stopnje tedaj upniku naknadno vročalo ugovor, glede katerega mu je v poprejšnjem pozivu, ker je najprej odločalo o predlogu za odlog izvršbe, pojasnilo, naj nanj ne odgovarja, bi upnik, zastopan po profesionalnem pooblaščencu odvetniku, moral toliko bolj skrbno pregledati novo prejeto sodno pisanje ter se ne more sklicevati, da poziva enostavno "ni opazil".
  • 80.
    VSL Sklep I Ip 146/2026
    1.4.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00092651
    ZIZ člen 38, 38/5, 44a, 283. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 11, 11/6.
    izvršilni stroški - stroški upnika - potrebni izvršilni stroški - potni stroški izvršitelja - kilometrina - sedež izvršitelja - delovno območje sodišča
    Upnik ima po veljavni ureditvi sicer prosto izbiro, koga bo predlagal za izvršitelja v posamezni izvršilni zadevi, kar pa ne pomeni, da je že zgolj zato kar samodejno upravičen do vseh stroškov, ki mu nastanejo s tem v zvezi. Navedeno se odraža tudi v določilu šestega odstavka 11. člena Pravilnika o taifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom, po katerem se v primeru, če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem izven območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, potni stroški, nastali na območju izven tega okrožnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah tega pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške. Takšna ureditev izhaja iz pravila, da upnik ni upravičen do vseh stroškov, ki so nastali v izvršbi, ampak le tistih, ki so bili potrebni za izvršbo. Izbira izvršitelja, ki ima sedež izven območja okrožnega sodišča, v katerega sodi okrajno sodišče, ki vodi izvršbo, pomeni za upnika stroškovno breme v delu stroškov, ki izvršitelju nastanejo od kraja njegovega sedeža do območja okrožja, ki vodi izvršbo. V takem primeru se kilometrina izračuna s pomočjo spletnega zemljevida, in sicer tako, da se ugotovi razdalja med sedežem oziroma naslovom dolžnika, ki opravlja rubež, in zunanjo mejo okrožja, ki vodi izvršbo. Razdalja in kilometrina od izvršiteljevega sedeža in mejo okrožja okrajnega sodišča, pod katero sodi dolžnik, je torej vedno upnikov strošek.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 50
  • >
  • >>