• Najdi
  • <<
  • <
  • 26
  • od 50
  • >
  • >>
  • 501.
    VSL Sodba I Cp 1781/2024
    27.1.2026
    DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00090344
    SPZ člen 48. OZ člen 604, 604/5.
    zakupna (najemna) pogodba - povračilo vlaganj v najeto nepremičnino - izvedensko mnenje - predpravdno izvedensko mnenje - neupravičena obogatitev - pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega - davek na dodano vrednost (DDV)
    Zmotno je naziranje, da je prišlo pri obravnavanih vlaganjih za dobavo blaga in za opravo storitve. Vlaganja v tujo nepremičnino niso ne blago ne storitev, od katere se plačuje DDV.
  • 502.
    VSL Sodba in sklep II Cp 260/2025
    27.1.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090791
    Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. OZ člen 168, 168/2, 169, 179. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 165, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
    pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus) - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - ni izkazan odstop od sodne prakse - obseg povrnitve premoženjske škode - načelo popolne odškodnine - kilometrina - višina kilometrine - odmera odškodnine po cenah na dan sojenja - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - povrnitev stroškov postopka - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini - odmera po stroškovniku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - pobotanje pravdnih stroškov - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - povrnitev stroškov odgovora na pritožbo - kriterij potrebnosti stroškov

    Ker zakon v tem primeru ne določa drugače, je sodišče prve stopnje tudi v tem delu materialno pravo pravilno uporabilo, ko je upoštevalo vrednost kilometrine na dan sojenja v višini 0,43 EUR/km, kot to določa tretji odstavek 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

  • 503.
    VSL Sklep III Cp 156/2026
    27.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090536
    ZPND člen 19, 22, 23, 23/2. ZIZ člen 227, 227/1.
    nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kršitev prepovedi - obvestilo policiji - denarna kazen - izterjava denarne kazni - procesno dokazno breme - materialno dokazno breme - zaslišanje otroka - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ponavljajoče se kršitve - namen denarne kazni - sorazmernost posega
    Ni videti razlogov, da tudi denarna kazen, določena za kršitev zapovedane opustitve na podlagi ZPND, ne bi bila izrečena za vsako kršitev zapovedane opustitve, izrečeno s sodno odločbo. Namen denarne kazni je prvenstveno v zagotovitvi varstva žrtve pred nasilnimi ravnanji. Dolžnika naj izrek denarne kazni (in ne šele izvršitev, kot meni pritožnik) odvrne od kršitve izrečenih ukrepov. V nasprotju s tem namenom bi bilo stališče, da se prvotno izrečena kazen izreče ne glede na to, kolikokrat je dolžnik kršil s sodno odločbo izrečeno prepoved. Ker izvedba postopka po naravi stvari terja določen čas, se v primeru ponavljajočih kršitev v krajšem časovnem obdobju sodišče ne more odzvati na vsako od kršitev (ugotoviti kršitev, naložiti plačilo izrečene denarne kazni in določiti novo, višjo denarno kazen). Če bi se za vse kršitve, izvršene v času do izdaje sodne odločbe, izterjala le ena denarna kazen, bi bil kršitelj prej vzpodbujen k ponavljanju kršitev, kot pa da bi ga denarna kazen od njih odvračala. Namen denarne kazni bi bil izjalovljen.
  • 504.
    VSL Sklep II Kp 9124/2021
    27.1.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00090505
    ZKP člen 100, 100/2, 101, 105, 105/2.
    premoženjskopravni zahtevek - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - povrnitev škode - kaznivo dejanje davčne zatajitve - davčni postopek - postopek osebnega stečaja
    V predmetni zadevi ne gre za isti zahtevek, o katerem je bilo odločeno v davčnem postopku pred pravnomočnostjo kazenske sodbe, saj je oškodovanka v davčnem postopku pridobila izvršilni naslov le zoper davčnega dolžnika, to je družbo B., d. o. o. (ki je bila izbrisana zaradi stečaja), v predmetnem postopku pa uveljavlja s strani obsojenca povzročeno ji škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem in zoper katerega ne obstaja izvršilni naslov iz davčnega postopka, ker obsojeni ni bil davčni dolžnik.

    Predmet PPZ, ki je nastal s kaznivim dejanjem, glede na določbo drugega odstavka 100. člena ZKP, ne more biti nekaj, česar upravičenec tudi v pravdi ne bi mogel uveljavljati, ker bi bilo npr. v nasprotju s pravnim redom, kakor tudi ne zahtevki za uveljavljanje katerih je predpisan kakšen drug postopek, npr. upravni postopek, davčni postopek, itd. Vendar sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da se PPZ oškodovanca v predmetnem postopku ne nanaša na davčno obveznost, temveč na povračilo škode, ki jo je povzročil obsojeni A. A. s storitvijo kaznivega dejanja. Davčni zavezanec je bila namreč družba B., d. o. o., ki je že izbrisana iz sodnega registra, obsojenec pa ni bil davčni zavezanec in zato zoper obsojenca v davčnem postopku po določbah Zakona o davčnem postopku tudi ni mogoče uveljavljati davčne obveznosti družbe B., d. o. o.

    Stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 41867/2020 z dne 12. 12. 2024, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi, drži le v primerih, ko gre za obveznost, ki je nastala do začetka stečajnega postopka in ko je v času odločanja o premoženjskopravnem zahtevku v kazenskem postopku postopek osebnega stečaja še v teku.

    V predmetni kazenski zadevi pa je terjatev nastala šele po začetku postopka osebnega stečaja, kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v točki 20 obrazložitve izpodbijane sodbe, poleg tega pa je bil postopek osebnega stečaja v času odločanja sodišča prve stopnje o PPZ že končan.

    Zaključen postopek osebnega stečaja ni ovira za priznanje PPZ v kazenskem postopku. Opustitev prijave terjatve v postopku osebnega stečaja namreč ne povzroči prenehanja terjatve.

    Če velja, da se po zaključku osebnega stečaja lahko uveljavlja terjatve v adhezijskem postopku, ki so nastale do začetka stečajnega postopka in niso bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, to še toliko bolj velja za terjatve, ki so nastale šele po začetku stečajnega postopka in se zato sploh ne prijavljajo v stečajno maso.
  • 505.
    VSL Sodba I Cpg 413/2025
    27.1.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00091405
    OZ člen 635, 635/1, 659, 659/2.
    stvarne napake - jamčevalni zahtevek - notifikacija napak - prekluzivni rok za vložitev tožbe - neupravičena obogatitev - cena, določena s klavzulo ključ v roke
    Tožnica je v tem sporu zahtevala odškodnino, ki izvira iz napak opravljenega dela. Zato veljajo posebna pravila o jamčevalnih zahtevkih, ki izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Zato je odpravo škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov. Te pa je mogoče uveljavljati samo, če so izpolnjene predpostavke podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Ena od teh predpostavk je sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem roku.
  • 506.
    VSL Sklep Cst 13/2026
    27.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00090534
    URS člen 22. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 139, 139/6, 146, 146/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 235, 235/1, 235/3, 236, 236/1.
    postopek osebnega stečaja - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - stranke in njihovi zastopniki - začasni zastopnik - vročanje pisanj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - pooblaščenec za sprejem pisanj - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - vročanje - vročanje osebi s prebivališčem v tujini - ugotavljanje časa vročitve - kraj vročanja - dejanski prejem pisanja - začasni zastopnik za sprejem pisanj
    Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postavitev začasnega zastopnika dolžniku, saj je bilo njegovo bivališče znano (4. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Ker je imel bivališče v tujini, bi mu lahko sodišče postavilo začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj, vendar šele po tem, ko bi ga ob prvi vročitvi pisanj neuspešno pozvalo, naj sam imenuje takega pooblaščenca (drugi odstavek 146. člena ZPP), česar ni storilo. Kljub temu se dolžnik ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju, saj je pisanje prejel (šesti odstavek 139. člena ZPP).
  • 507.
    VSL Sklep II Cp 1907/2024
    27.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00090451
    SPZ člen 88, 89. ZPP člen 247.
    nujna pot - predlog za določitev nujne poti - zavrnitev predloga - ustanovitev nujne poti - trasa nujne poti - načelo sorazmernosti - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - predlog za izločitev izvedenca
    Nujna pot je lahko ustanovljena le, če ne onemogoča ali znatno ne ovira uporabe tuje nepremičnine, v obravnavanem primeru pa ta pogoj ni izpolnjen. Nasprotna udeleženka bi bila ob dovolitvi nujne poti izključena od uporabe svoje nepremičnine, vrednost nepremičnine bi se bistveno zmanjšala, nesorazmerno bi bilo poseženo tudi v njeno ustavno varovano pravico do zasebnosti.

    Po stališčih sodne prakse se nujna pot preko zaprtih dvorišč, prostorov ali zgradb praviloma ne more ustanoviti.

    V obravnavanem primeru niso podani pogoji za določitev nujne poti skozi zaprto garažo nasprotne udeleženke do poslovnih prostorov predlagatelja v kleti večstanovanjske stavbe.
  • 508.
    VSL Sklep Cst 15/2026
    27.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00090340
    ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 407, 407/2, 407/4, 407/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - objektivni elementi kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - nesubstanciran dokazni predlog - zaslišanje dolžnika - listinski dokaz
    Sodna praksa je enotna v stališču, da kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 186. členu KZ-1 po objektivnih znakih ustreza kaznivemu dejanju proti premoženju, zaradi česar predstavlja oviro za odpust obveznosti po določbah ZFPPIPP.
  • 509.
    VSL Sklep I Cpg 573/2025
    27.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090411
    ZPP člen 137, 137/1, 142, 142/4, 142/8.
    vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - vročanje pisanj pooblaščencu - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe
    V skladu s tem določilom je vročevalec pisanje pustil v hišnem predalčniku pooblaščenke tožencev 24. 10. 2025, torej naslednji dan po poteku roka za prevzem pisanja. Vendar pa to še ne pomeni, da je rok za vložitev pritožbe začel teči šele 25. 10. 2025, temveč je začel teči že naslednji dan po poteku 15-dnevnega roka za prevzem pisanja, torej je začel teči že 24. 10. 2025.
  • 510.
    VSL Sklep IV Cp 16/2026
    26.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00090966
    DZ člen 136, 136/1, 136/2, 137, 137/4, 151, 151/1, 151/4, 158, 158/1, 158/2, 161, 163, 163/1.
    vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - vpis otroka v osnovno šolo - nadomestitev soglasja starša - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - mnenje otroka - ponovna vzpostavitev stikov
    Ker je A. A. dejansko v varstvu predlagateljice v B., bi obiskovanje šole na D. zahtevalo vsakodnevne vožnje iz B. na D. in nazaj. Ni dvoma, da bi takšne vožnje otroka obremenjevale ter krnile tako njegov čas, namenjen šolskemu delu, kot čas, namenjen počitku in sprostitvi. Takšna obremenitev bi bila lahko upravičena le v primeru, če bi se izkazalo, da pozitivni vidiki šolanja na D. odtehtajo negativne posledice, ki jih takšne vožnje prinašajo.

    Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da so bili stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem več mesecev prekinjeni, pri tem pa so bili pred prekinitvijo v družini prisotni vsaj nekonstruktivni, če ne že nasilni vzorci obnašanja, ki jim je bil priča tudi A. A. Upoštevajoč te okoliščine je opirajoč se na mnenje CSD pravilno ugotovilo, da je v korist dečka, da se stiki z nasprotnim udeležencem uvedejo v obliki stikov pod nadzorom.
  • 511.
    VSL Sodba I Cp 1817/2024
    26.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00091107
    SZ-1 člen 9, 9/2. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 22a. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 3, 3/1, 3/1-17. ZPP člen 450, 450/2, 458.
    tožba na plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - stroški ogrevanja - ključ delitve stroškov - neto tlorisna površina - delilnik stroškov za ogrevanje - uporabna površina - posamezen del stavbe - razdelilnik stroškov - ocena sodišča - sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo
    Sodišče je upoštevalo standard, na katerega napotuje omenjena določba Pravilnika, po katerem je neto tlorisna površina, površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor (točka 5.1.5 standarda SIST ISO 9836), ni pa razpolagalo s podatki o površinah, za katere je treba omenjeno neto površino zmanjšati (neogrevana klet, garaža, balkon, loža, terasa). Kot je navedlo tega podatka ni v nobenih dokumentih razen zgolj ročno zapisanega na kopiji dela tlorisa načrta stanovanja toženke, podatke, ki jih je uporabila tožeča stranka pa je toženka izrecno prerekala. Sodišče je zato odločilo, da navedeni parameter za določitev ogrevane površine posameznega dela stanovanja določi tako, da najde najboljši približek.
  • 512.
    VSL Sklep IV Cp 82/2026
    26.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090358
    Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 31. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. DZ člen 151. ZPND člen 4, 4/2. ZNP-1 člen 6, 6/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    skupno varstvo in vzgoja otroka - izvajanje starševske skrbi - varstvo koristi otroka - šolanje - soglasje staršev - prepis na drugo šolo - omejitev pravice do stikov - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - sprememba izvajanja stikov - nadomestitev soglasja starša - pogoj za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - družinsko nasilje - posebno varstvo in skrb - načelo sorazmernosti
    Splošno znana je pomembnost in koristnost ohranjanja in razvijanja odnosov s starši in drugimi sorodniki za otrokov zdrav osebnostni in čustveni razvoj. Stiki pod nadzorom po svoji vsebini pomenijo hud poseg v odnos med staršem in otrokom ter njuno pravico do preživljanja skupnega časa. Takšen poseg v pravico do družinskega življenja je lahko upravičen le v primeru hude ogroženosti otroka (in/ali drugega od staršev), ki je ni mogoče preprečiti na manj omejujoče načine. Sodišče prve stopnje bo moralo zato presoditi, ali je glede na pojavnost morebitnega nasilja in stopnjo ogroženosti predlagateljice in otrok njihovo varstvo mogoče doseči z milejšimi ukrepi, kot je predlagani ukrep omejitve stikov. Če bo ugotovilo, da je to mogoče, ne bo smelo zgolj zavrniti predlagateljičinega predloga, temveč bo moralo ukrepati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 6. člena ZNP-1).
  • 513.
    VSL Sklep III Cp 2028/2025
    26.1.2026
    SODNE TAKSE
    VSL00090724
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/6, 12, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/2, 15, 15/2, 15/3, 15/5. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 18, 18/1, 18/1-2.
    plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - prevalitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - materialni položaj - lastništvo traktorja - dejanski lastnik vozila
    Sporni traktor je sicer registriran na prvega toženca in je ta lahko njegov formalni lastnik, vendar pa toženec utemeljeno opozarja, da ni njegov dejanski lastnik in da z njim zato ne more razpolagati. V takem primeru se takšno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov.
  • 514.
    VSL Sklep IV Cp 71/2026
    26.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090963
    DZ člen 141, 141/8, 161. ZNP-1 člen 101.
    stiki otrok s starši - sprememba ureditve stikov - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - naknadno spremenjene okoliščine - verjetna izkazanost okoliščin - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - neobrazloženost odločitve
    Pritožnica izpostavlja le okoliščine, ki bi bile lahko v prid predlagani omejitvi stikov, ne sooči pa se s tistimi, ki sledeč izpodbijanemu sklepu zmanjšujejo njihovo težo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da sodišče ne bi prepoznalo resnih tveganj za zdravje otrok zaradi prekomernega uživanja alkohola in iz te izvirajoče možne okrnitve starševskih zmožnosti. Kot pomembno pa je utemeljeno ovrednotilo dejstvo, da sta deklici že med dlje časa trajajočim postopkom preživljali vsak drugi teden pri očetu in da je predlagateljica že tedaj vedela za izrečene prekrškovne kazni in govorice, a glede na njeno strinjanje z ureditvijo prehajanja med starši ni podvomila o zmožnostih očeta, da poskrbi za deklici. O tem, kaj se je od zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje (četudi v juniju 2025) do vložitve predloga spremenilo, da bi utemeljevalo drugačno odločitev, pritožnica niti v pritožbi ni navedla drugega kot sporočilo staršev nasprotnega udeleženca. O pomenu tega sporočila je sodišče izvedlo dokaze in se o njem opredelilo.
  • 515.
    VSL Sklep IV Cp 28/2026
    26.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090535
    DZ člen 157, 162, 162/1, 162/1-6, 183, 190.
    začasna odredba o preživnini - začasna določitev preživnine - zvišanje preživnine - nižji dokazni standard - stopnja verjetnosti - ogroženost otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - zmožnost preživninskega zavezanca - varstvo koristi otroka - obseg stikov - konfliktnost med starši - obveznost preživljanja otrok - standard obrazloženosti odločbe
    Stališče nasprotnega udeleženca, da sodišče začasne odredbe ne bi smelo izdati, ker predlagateljica ni niti trdila še manj dokazala, da ne more pokriti eksistencialnih potreb otrok, je materialno pravno zmotno. Splošno znano je, da sprotno zadovoljevanje potreb otroka vpliva na njegov psihofizični razvoj, zato je v primeru, ko eden od staršev za preživljanje otroka ne prispeva nič ali le malo in glede na svojo oceno, kaj in kdaj bo plačal, otrok ogrožen (157. člen DZ). Otrokove potrebe je treba v obsegu, kolikor sta jih starša sposobna zagotoviti, zagotavljati kontinuirano. Konflikten odnos med staršema na to ne sme vplivati.
  • 516.
    VSL Sklep IV Cp 2218/2025
    26.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090962
    DZ člen 157, 161, 189, 190. ZNP-1 člen 7.
    pogoj za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - porazdelitev preživninskega bremena - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - odmera preživnine z začasno odredbo - skupno starševstvo - razporeditev preživninskega bremena - določitev višine preživnine - prepoved približevanja - nadzorovani stiki - prepis na drugo šolo
    Sodišče se je pravilno oprlo na določbe 161. člena v povezavi s 157. členom DZ, na podlagi katerih sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, in da je ogroženost podana v primeru obstoja ali zelo verjetnega obstoja škode na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju. Pravilno je stališče, da je verjetno izkazana ogroženost otroka, če ni kontinuirano poskrbljeno za zadovoljitev potreb, ki mu omogočajo zdrav razvoj, in da pri tem ne gre le za nujne življenjske potrebščine, ampak za vse potrebe, ki terjajo denarni prispevek. Starša sta dolžna v skladu s svojimi zmožnostmi redno prispevati za kritje vseh otrokovih življenjskih potreb (189. in 190. člen DZ). Prenehanje življenjske skupnosti ne zmanjšuje te obveznosti. Terja le prilagoditev načina prispevanja glede na razporeditev dejanske skrbi za otroka.
  • 517.
    VSL Sklep III Cp 2189/2025
    26.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090490
    ZPP člen 82, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. DZ člen 239, 239/3, 244, 268, 272, 272/3.
    zastopanje stranke v postopku - skrbnik za poseben primer - Center za socialno delo (CSD) - izbira skrbnika - obrazložitev odločitve - postavitev začasnega zastopnika - imenovanje skrbnika - neznani dediči - strokovno znanje - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - zapuščinski postopek - okoliščine konkretnega primera - narava postopka - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - pravica do izjave - namen skrbništva

    Kadar so podani utemeljeni razlogi za postavitev skrbnika za posebni primer, ga lahko po 268. členu DZ postavi tudi sodišče, pri čemer je to lahko tudi pristojni CSD. Izbiro mora opraviti upoštevajoč konkretne okoliščine zadeve, glede na predmet zahtevanega sodnega varstva in strokovno znanje, ki je (oz. bo) potrebno, da se bodo pravice in pravne koristi stranke kakovostno zavarovale.

  • 518.
    VSL Sklep III Cp 157/2026
    23.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090279
    ZDZdr člen 39. ZPP člen 189.
    pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - litispendenca
    Izpolnjenost zakonskih pogojev za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pri določeni osebi se namreč nanaša na določen trenutek in ni nujno, da je to pogojeno s kakšnim novim historičnim dogodkom iz zunanjega sveta. Gre namreč za presojo človekovega zdravstvenega stanja, njegovega razumevanja realnosti in posledično vprašanja ogrožanja. Navedeno se v času lahko spreminja pod vplivom istih (preteklih) dogodkov. Ne gre za 'zahtevek', ali za 'terjatev', pač pa za zdravljenje posameznika v točno določenem času in prostoru. Nedopustno bi bilo kvečjemu voditi zoper eno in isto osebo dva ločena postopka za prisilno hospitalizacijo iz istih razlogov v istem časovnem obdobju.
  • 519.
    VSL Sodba II Cp 938/2024
    23.1.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090789
    OZ člen 131. ZPP člen 347, 347/3, 347/3-1.
    povrnitev škode - odškodninska odgovornost organizatorja športnega tekmovanja - državno tekmovanje - vzdrževanje športnega igrišča - teniško igrišče - vremenske razmere - varnost tekmovalcev - poškodba pri igri - podlage za odgovornost - obstoj protipravnosti - dolžnostno ravnanje - dolžna profesionalna skrbnost - predvidljivost nastanka škode - izvedensko mnenje - pritožbena obravnava

    Kadar dolžno ravnanje ni predpisano, oblikuje sodišče svojo oceno o tem, kaj - če sploh kaj - bi bil moral organizator športnega tekmovanja storiti za preprečitev škode, na podlagi testa tehtanja interesov in okoliščin. Skladno s tem testom se obseg in intenzivnost varnostnih ukrepov ovrednotita glede na naslednje: obseg grozeče nevarnosti in škode; verjetnost, da pride do škode (v verjetnosti je logično vsebovana tudi predvidljivost škode); katere so možnosti za preprečitev škodne nevarnosti in kako (stroškovno) obremenjujoče so za njihove naslovnike; ali obstaja možnost oškodovanca, da se izogne škodi.

    Organizator je z običajnimi in pričakovanimi ukrepi (prestavitev tekme za več ur, pivnanje in posipanje, dokler na igrišču ni bilo ne luž ne blata in ob pritisku na zadnji črti z igrišča ni pritekla voda) preprečil nevarnosti telesnih poškodb, katerih nastanek je precej verjeten. Torej škod, do katerih bi prišlo, če bi bilo jedrno telo teniškega igrišča - prostor znotraj oznak igrišča in za zadnjo črto v obsegu 4 do 5 metrov levo in desno od igrišča - , kjer se igralec med igranjem v veliki večini giba, premokro in s tem premalo utrjeno. Da lahko kljub izvršenim običajnim ukrepom škoda vendarle nastane na obrobnem delu igrišča (ki je ob klopi za igralce in sodnikovem stolu, kjer se igralci običajno le sprehodijo ob menjavah strani) - čeprav na njem ni ne luž ne blata in je jedrno telo igrišča ponekod že preveč suho - pa je poudarjeno manj verjetno, ker se na takem delu teniški udarci izvajajo le poudarjeno izjemoma.

  • 520.
    VSL Sklep Cst 11/2026
    22.1.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00090352
    ZFPPIPP člen 300, 300/3, 300/5, 302, 302/2, 314, 314/1, 314/2, 314/4, 314/5.
    sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - terjatev za plačilo davka - posebna pravila - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve
    Glede na to, da je upravitelj terjatev priznal in jo je prerekal drug upnik, ter da terjatev temelji na izvršilnem naslovu in se nanaša na plačilo prispevkov, je sodišče prve stopnje pravilno napotilo upnika, da mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve drugega upnika. Takšna odločitev je skladna z novim petim odstavkom 300. člena ZFPPIPP in drugim odstavkom 302. člena ZFPPIPP ter ni v nasprotju z določili 314. člena ZFPPIPP. Slednji sicer določa posebna pravila za terjatve iz naslova davkov in prispevkov, kljub temu pa je mogoče v pravdi uveljavljati trditve, ki bi jih bilo glede terjatve nasproti upniku mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe, torej ugovor, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, ali zaradi morebitnega zastaranja judikatne terjatve.
  • <<
  • <
  • 26
  • od 50
  • >
  • >>