sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - terjatev za plačilo davka - posebna pravila - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve
Glede na to, da je upravitelj terjatev priznal in jo je prerekal drug upnik, ter da terjatev temelji na izvršilnem naslovu in se nanaša na plačilo prispevkov, je sodišče prve stopnje pravilno napotilo upnika, da mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve drugega upnika. Takšna odločitev je skladna z novim petim odstavkom 300. člena ZFPPIPP in drugim odstavkom 302. člena ZFPPIPP ter ni v nasprotju z določili 314. člena ZFPPIPP. Slednji sicer določa posebna pravila za terjatve iz naslova davkov in prispevkov, kljub temu pa je mogoče v pravdi uveljavljati trditve, ki bi jih bilo glede terjatve nasproti upniku mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe, torej ugovor, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, ali zaradi morebitnega zastaranja judikatne terjatve.
URS člen 41, 41/3. DZ člen 136, 136/1, 137, 137/4, 151, 151/4. KOP člen 14, 14/2.
začasna odredba - ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - šolanje - srednja šola - kolizijski skrbnik otroka - razlogi za prenehanje ukrepa - varstvo koristi otroka - upoštevanje otrokovih želja - versko ali drugo prepričanje - obrazložen odstop od sodne prakse
V okviru svobode vere Ustava RS nasprotni udeleženki zagotavlja pravico, da otroka versko vzgaja v skladu svojim prepričanjem (tretji odstavek 41. člena Ustave). Ta ustavna pravica zavezuje sodišče, da spoštuje njena verska prepričanja tudi na področju šole in izobraževanja, ko presoja njena dolžnostna ravnanja v zvezi s šolanjem otroka, ki so sestavni del starševske skrbi.
spor o pristojnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje novega skrbnika - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču
Gre za nadaljevanje že izvedenega postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, v katerem je Okrajno sodišče v Kranju izpeljalo celotni dokazni postopek in izdalo končno odločbo, se v celoti seznanilo s situacijo nasprotnega udeleženca ter na podlagi zaslišanj dobilo neposreden vtis, v zvezi s predlagano spremembo osebe skrbnika pa je že opravilo določene poizvedbe pri CSD. Sama sprememba začasnega bivališča ne predstavlja takšne spremenjene okoliščine, ki bi bila za nasprotnega udeleženca nesorazmerno obremenjujoča
Pri zmanjševanju pogodbene kazni v zadevah, kot je ta, se zlasti upošteva, ali je dokazano, da je upnikova škoda znatno nižja od dogovorjene kazni, njena primerna velikost pa se glede na to razmerje oceni in lahko zniža na raven upnikove škode.
ZIZ člen 15, 191, 191/2, 197, 197/1, 197/1-2, 208, 208/2. ZPP člen 110. ZDDV-1 člen 45, 76a.
prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - kupnina - kupec, edini upnik - položitev kupnine - oprostitev položitve kupnine - gramatikalna razlaga - namenska (teleološka) razlaga - rok za plačilo kupnine - predlog za podaljšanje roka - vmesni sklep - razdelitveni narok - poplačilo upnikov iz kupnine - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni zavezanec - prednostno poplačilo - obrnjena davčna obveznost
V drugem odstavku 191. člena je določeno, da je upnik, ki je edini kupec, lahko oproščen položitve kupnine. To pomeni, da kupec, ki ni edini upnik ne more biti oproščen položitve kupnine, četudi je, tako kot poudarja pritožnik, prvi v vrsti za poplačilo med neprivilegiranimi terjatvami. Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Zakonska določba, da lahko oprostitev položitve kupnine upnik, ki je kupec predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda edini je namreč enopomenska. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi sam namen tega pravila. Namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ je varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine. Eden od namenov zakona za določbo drugega odstavka 191. člena ZIZ je v tem, da lahko potem, ko je nepremičnina prodana, drugi upnik in tudi dolžnik izpodbija terjatev upnika, ki je nepremičnino kupil, in lahko uspejo v pravdnem postopku, kar pomeni, da upnik, ki ima sicer v trenutku prodaje najboljši vrstni red poplačila, ne bo poplačan.
Do odločitve sodišča prve stopnje je rok za položitev kupnine določen v odredbi o prodaji že potekel. V situaciji, ko se še odloča o položitvi dela kupnine, ki presega oprostitev kupnine, je potrebno upoštevati specifičnost stanja. Potrebno je upoštevati dejstvo, da je za odločitev o upnikovem predlogu za oprostitev položitve kupnine potreben določen dodaten čas. Sodišče mora namreč o oprostitvi položitve kupnine izdati vmesni sklep, kar je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi storilo. Zaradi vmesnega procesnega dejanja sodišča, je življenjsko logično, da je začetek teka 15 dnevnega roka, ki je bil opredeljen v IV. točki odredbe o prodaji, odložen do trenutka sprejete odločitve o upnikovem predlogu. Razlog upnika za podaljšanje roka za položitev kupnine je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen.
Res je, da se v skladu z 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ prednostno poplača davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnin. To določbo glede plačila davka na dodano vrednost je mogoče v izvršilnem postopku razlagati tako, da v primeru, da je zavezanec za plačilo DDV prodajalec, torej dolžnik v izvršbi, in gre za prodajo stavbnih zemljišč in prodajo novih objektov, in mora obračunati in plačati 22 % DDV, če ima dolžnik veljavno identifikacijsko številko za DDV. Pri prodaji stavbnih zemljišč in novih nepremičnin namreč mehanizem obrnjene davčne obveznosti ni mogoč. To se upošteva šele pri poplačilu iz kupnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00090315
ZPP člen 337, 337/1, 443, 443/1, 451, 453, 458, 458/1. SPZ člen 66.
spor majhne vrednosti - solastnina na nepremičnini - uporaba solastne nepremičnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - zahtevek za plačilo uporabnine - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - ureditev razmerij med solastniki - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - prekluzija v pritožbenem postopku - prepozna pritožba zavržena - vročilnica kot javna listina - naslov za vročanje
Tudi v hipotetičnem primeru, da bi držalo, da toženec dejansko že dlje časa ne uporablja sporne nepremičnine, to ne bi bilo bistveno za zaključek o tožnikovem prikrajšanju. Odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem primeru ne bi mogla biti drugačna. Predmet uporabnine je namreč lahko tudi zgolj potencialna korist, tj. korist, ki bi jo neupravičeni uporabnik (objektivno) lahko dosegel. Tako se uporabnina dolguje že na podlagi dejstva, da je neupravičeni uporabnik onemogočal uporabo stvari, četudi je sam dejansko ni uporabljal.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/4, 347/5. SZ-1 člen 84.
izpraznitev in izročitev stanovanja - bivanje brez pravnega naslova - stanovanjska najemna razmerja - oddaja stanovanja v najem - profesionalna skrbnost - pisna najemna pogodba - dokazno breme - manjkajoča trditvena podlaga - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neprimeren dokaz - pritožbena obravnava
Tožnica je gospodarska družba, ki v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju gospodari z nepremičninami, namenjenimi starejšim in invalidnim, ter je dolžna svoje delo opravljati s profesionalno skrbnostjo. Njenih trditev, da najemna pogodba s toženko po smrti prejšnje najemnice D. D. ni bila sklenjena in je nima evidentirane, zgolj z zaslišanjem priče, brez določnih trditev o okoliščinah sklenitve, toženka ne bi uspela izpodbiti. Zaslišanje priče namreč manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti.
OZ člen 140, 140/1, 619, 620, 620/1, 621, 621/1, 621/2, 633.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - prodajna pogodba - odgovornost podjemnika za napake - stvarna napaka - predpostavke odgovornosti - jamčevalni zahtevek - obvestilo o napaki - vzrok za napako - privolitev oškodovanca
Iz dejanskega stanja izpodbijane sodbe izhaja, da se je toženka z lastnostmi dobavljenega parketa strinjala. Kljub temu, da je bila toženki (ki je na grčavost in barvo parketa obvestila delavca tožnice) ponujena možnost razdrtja pogodbe in vračila kupnine, se je namreč toženka odločila, naj tožnica nadaljuje z izvajanjem pogodbe in s tem z vgradnjo parketa. Čim je tako, pa to pomeni, da je toženka v napake posla glede kvalitete vgrajenega materiala privolila. Tožnica je zato v tem delu razbremenjena odgovornosti za stvarne napake opravljenega posla.
vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze - začasne odredbe za varstvo koristi otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - selitev matere - nadomestitev soglasja starša - vključitev otroka v vrtec - vpis otroka v osnovno šolo - izvajanje starševske skrbi - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna določitev stikov - obseg in način izvajanja stikov - način izpolnitve preživninske obveznosti - prijava začasnega prebivališča - prešolanje učenca na drugo šolo - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - največja korist otroka
Bivanjsko okolje otrok je nepredvidljivo in negotovo, saj se mati pogosto seli. Poleg tega obstaja med staršema spor in globoko nesodelovanje, kar otroke - kot v izpodbijanem sklepu ugotavlja že sodišče prve stopnje - obremenjuje in ogroža. Nedoločenost, neurejenost in nepredvidljiva porazdelitev časa, ki ga otroci preživijo pri vsakem od staršev, jih spravlja v stisko. Vse navedeno narekuje nujnost izdaje začasne odredbe.
Pri določitvi začasne preživnine se upošteva vsebinski kriterij zagotavljanja temeljnih otrokovih potreb, kar praviloma pomeni nižji življenjski standard otroka od tistega, ko starša za njegovo preživljanje prispevata prostovoljno ali na podlagi končne odločbe sodišča.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor dolžnika - zavrženje prepoznega ugovora - dvakratna vročitev odločbe stranki - začetek teka roka za ugovor - zakonski prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - pravni pouk
Dvakratna vročitev iste sodne odločbe stranki na potek zakonskega roka za vložitev ugovora nima vpliva, saj je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilno opravljena že prvič (dne 12. 12. 2024), zato je rok za vložitev ugovora že začel teči, ta rok pa je nepodaljšljiv. V primeru torej, ko je bila odločba dvakrat pravilno vročena stranki, je potrebno glede ugovornega roka upoštevati le prvo vročitev, kot pravilno izpostavlja že sodišče prve stopnje. Datum prve vročitve (12. 12. 2024) je zato odločilen za izračun poteka ugovornega roka, dejstvo, da je bil kasneje sklep o izvršbi ponovno vročen dolžniku pa na pravočasnost ugovora ne more imeti vpliva. Ključno dejstvo je, da je bil sklep o izvršbi dolžniku že pravilno prvič vročen dne 12. 12. 2024, zaradi česar njegova ponovna vročitev ne more imeti pravnega učinka, da bi dolžnik pridobil nov rok za ugovor zoper isto odločbo, ki je bila pomotoma vročena drugič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moral dolžnik pravilno ravnati že po pravnemu pouku prvotno pravilno vročenega sklepa o izvršbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov ugovor z dne 22. 4. 2025 kot prepozen.
OZ člen 507, 512, 512/1, 512/2. ZZK-1 člen 6. ZSReg člen 8, 8/5. SPZ člen 66, 66/3.
ugotovitveni zahtevek in zahtevek na razveljavitev pogodbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - nezazidano stavbno zemljišče - kršitev zakonite predkupne pravice - predkupni upravičenec - publicitetni učinek vknjižbe - prepozna tožba - dopuščena revizija - primerljiva zadeva iz sodne prakse - subjektivni rok za uveljavljanje predkupne pravice - začetek teka subjektivnega roka za tožbo - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Subjektivni rok za izpodbijanje pogodbe, s katero je bila predkupnemu upravičencu kršena predkupna pravica, prične teči šele, ko se predkupni upravičenec seznani s pogodbenimi pogoji, in ne že, ko je seznanjen s kršitvijo predkupne pravice. Da gre za logično razlago izhaja tudi iz vsebine drugega odstavka 512. člena OZ, kjer rok v primeru, da je predkupni upravičenec obveščen o napačnih pogojih prodaje, začne teči od dne, ko je predkupni upravičenec zvedel za prave pogodbene pogoje.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bil tožnik, kot potrjuje korespondenca z drugim tožencem in njegovim sinom, najmanj od 28. 2. 2022 seznanjen, da je prva toženka nepremičnino prodala drugemu tožencu. Vendar pa zgolj vedenje o osebi kupca še ne pomeni seznanjenosti z vsebino prodajne pogodbe in njenimi pogoji. Ker toženki nista podali trditvene podlage, da bi bil tožnik takrat ali kadarkoli pred pridobitvijo prodajne pogodbe iz zbirke listin seznanjen z vsemi bistvenimi sestavinami prodajne pogodbe, tudi datum 28. 2. 2022 ne more predstavljati pravega časovnega trenutka za pričetek teka subjektivnega šestmesečnega roka iz prvega odstavka 512. člena OZ.
odškodnina - padec na parkirišču - vzdrževanje javnih površin - opustitev profesionalne skrbnosti - neravna tla običajne pohodne površine - pohodna površina - luknja v tlaku - nevarnost - nepričakovana ovira - delna razbremenitev odškodninske odgovornosti - soprispevek oškodovanca - zadostna skrbnost
Zavarovanka toženke ustreznega nadzora in vzdrževanja talnih površin na območju, kjer se je nahajal poškodovani jašek, ni opravljala s profesionalno skrbnostjo. Jašek je rjast, poškodovan na robovih, močno vdrt na eni strani in v celoti odstopa od okolice, okrog njega pa so razpoke betona in asfalta. Luknja v obliki ugreznjene rešetke je predstavljala takšno nivojsko odstopanje od preostale pohodne površine, da ni omogočala njene varne uporabe in je terjala ukrepanje zavarovanke toženke. Ker je zavarovanka toženke opustila dolžno skrbnost vzdrževanja, je odškodninsko odgovorna za škodo, ki je ob padcu nastala tožnici.
Povprečen pešec mora pri sestopanju na nižjo pohodno površino ravnati pazljivo in pogled usmeriti predse na tla. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da tožnica tega ni storila, temveč je pri spustu na parkirno mesto pogled med hojo po pločniku usmerila proti svojemu avtu in avtomobilom na cesti, ki so prihajali na parkirišče. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da ni ravnala z zadostno skrbnostjo ter je tudi s svojim ravnanjem povečala verjetnost nastanka škodnega dogodka. Njen soprispevek je ocenilo na 25 %.
gradnja kanalizacije - imisije - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - nastanek škode pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - povrnitev škode - pravica do povrnitve škode - normalna škoda - škoda, ki presega običajne meje - odškodninska odgovornost - trditveno in dokazno breme - izvedenec gradbene stroke - prepričljiva dokazna ocena
Sodišče mora glede na okoliščine konkretnega primera zapolniti pravni standard škode, ki presega normalne meje, ne pa ugotavljati, kaj je normalna škoda. Zadostuje ugotovitev, da je škoda prekomerna; važne so posledice toženčevega delovanja.
ZFPPIPP člen 48, 121, 121/2. ZPP člen 7, 7/1, 116.
začetek postopka prisilne poravnave - predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog - jasna zakonska določba - načelo hitrosti postopka - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - trditveno in dokazno breme
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba neutemeljena, ker je v izrecnem nasprotju z eksplicitno določeno normo iz drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP, kjer je navedeno, da v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti obnove postopka, kar je tudi v skladu z obstoječo ustaljeno sodno prakso.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - začasni ukrep - trening starševskih veščin - ogroženost otroka - pravica do stikov - odtujevanje otroka - stiki pod nadzorom
Enotno stališče teorije in sodne prakse je, da je otrok, ki brez utemeljenega razloga nima več stikov z drugim od staršev, ogrožen.
Sodišče je prepoznalo ogroženost otrok zaradi omejenega izvajanja oziroma neizvajanja stikov med otrokoma in očetom, da sta udeleženca vpletena v izrazito konflikten partnerski odnos, ki ima močan vpliv na psihosocialni razvoj otrok, ter da sama ne zmoreta razrešiti nastale konfliktne situacije.
ZPP člen 163, 163/4, 328, 328/5. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
stroški pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - pritožba zoper sklep o stroških - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - zamuda - kdaj pride dolžnik v zamudo - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Šele z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo višino stroškov in določilo rok za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ki hkrati predstavlja tudi rok za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka 299. člena OZ, zato tožeča stranka (po nasprotni tožbi tožena stranka) pred potekom tega roka ni mogla priti v zamudo z obveznostjo povrnitve stroškov postopka, posledično pa pred potekom tega roka ni mogla dolgovati zamudnih obresti od stroškov postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00092111
KZ-1 člen 138, 138/1, 143, 143/6. ZKP člen 331, 331/2, 372, 372-1, 394.
kršitev kazenskega zakona - neupravičeno slikovno snemanje - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - maščevalna pornografija - kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - javna objava podatkov - priče - zaslišanje na glavni obravnavi - predhodna seznanitev z izpovedjo drugih prič
Pritožnik navaja, da je obdolženec spolne odnose med njim in oškodovanko snemal "z njenim izrecnim soglasjem", posledično prikazovanje takšnega posnetka ne more pomeniti kaznivega dejanja. Pri tem se sklicuje na stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo v sodbi I Ips 76261/2010 z dne 27. 9. 2012, da v inkriminacijo po 138. členu KZ-1 ni zajeta situacija, v kateri gre za snemanje ali slikanje, ki sicer posega v zasebnost, a je storjeno s soglasjem; argumentum a contrario to pomeni, da seznanjanje drugih s posnetkom, ki sicer občutno posega v zasebnost drugega, pa je bil napravljen s soglasjem slikane osebe, ni kaznivo po 138. členu KZ-1. Po stališču Vrhovnega sodišča RS širša razlaga, ki bi inkriminirala tudi prikazovanje upravičeno pridobljenega posnetka, presega dovoljeno razlago 138. člena KZ-1, četudi je bil namen zakonodajalca morebiti drugačen.
S tem, ko je obdolženec omogočil, da se je s posnetkom seznanilo pet oseb zunaj oškodovankinega družinskega kroga ali kroga osebnih znancev (ter ena oseba znotraj njenega družinskega kroga), ni izpolnjen zakonski znak javne objave, saj ne gre za širši krog ljudi zunaj družinskega kroga ali kroga osebnih znancev, temveč za manjšo, omejeno, skupino ljudi zunaj teh krogov. Posledično obdolženec tudi ni izpolnil zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 143. členu KZ-1.
alternativna izvršitev kazni zapora - nadomestna izvršitev kazni zapora - namen kaznovanja - zapor ob koncu tedna - pogodba o zaposlitvi
Zagovorniki z očitkom, da namen kaznovanja ni in ne more biti finančno motiviran, spregledajo, da je predmet, socioetična vsebina in zavarovana dobrina predmetnega kaznivega dejanja premoženje. In namen kaznovanja je v takih primerih v prisili, ki zasleduje uvid v storjen kazniv poseg v premoženje drugega. Že na tem mestu je zato dodati, da vzorno in nekonfliktno obnašanje obsojenke v zavodu za prestajanje kazni, vključno z 250 izposojenimi in zatrjevano prebranimi knjigami, s pričakovanim uvidom v zvezi s storjenim kaznivim dejanjem nima nobene relevantne povezave.
Kar se od storilcev kaznivih dejanj zoper premoženje in zatorej tudi od obsojenke pričakuje je uvid v posledice kaznivega posega v premoženje drugega, ki se bo izkazoval z iskrenim namenom povrnitve škode oškodovancu, nenazadnje vsaj s kontaktom z njim, kar obsojenka zaenkrat še ni naredila.
ČetrtI odstavek 86. člena KZ-1 govori o obsojencu, ki mu je s tem alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni omogočeno, da ″še naprej dela ali se izobražuje″. Obsojenec lahko še naprej dela le, če je določeno delo že opravljal in zato jezikovna, logična ter namenska razlaga citirane zakonske določbe pritrjujejo pravilnosti zaključka, da obsojenci tega zakonskega pogoja ne morejo zatrjevati na podlagi bodočih zaposlitev oziroma v ta namen sklenjenih zaposlitev.
kaznovalni nalog - razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - preizkus obtožnega predloga - neznano prebivališče
Sodišče prve stopnje sodbo o kaznovalnem nalogu lahko razveljavi samo na podlagi ugovora obdolženca ali njegovega zagovornika. To pomeni, da ne more razveljaviti sodbe o kaznovalnem nalogu, če ugotovi, da sodbe ni mogoče vročiti obdolžencu, ker sodišče ne razpolaga s podatki o njegovem prebivališču, kot je to storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00090335
KZ-1 člen 60, 62. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - preklic pogojne obsodbe - razlogi za preklic pogojne obsodbe - odločitev, da se pogojna obsodba ne prekliče
V izreku sodbe sodišča prve stopnje, kljub tedaj obstoječi očitni zakonski možnosti preklica omenjene pogojne obsodbe v skladu z določbo člena 60 KZ-1 ter prvim odstavkom člena 62 KZ-1, sodišče o prej pravnomočni pogojni obsodbi ni odločilo, na kar upravičeno opozarja pritožnik, ter s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP v obliki nasprotja med izrekom in razlogi sodbe.
Sodišče prve stopnje se v izreku svoje sodbe nepravilno ni opredelilo do pravnomočnih pogojnih obsodb kljub temu, da je bilo z njimi seznanjeno in jih je vsaj deloma uporabilo tudi v obrazložitvi pri utemeljevanju izrečene zaporne kazni.