Ker je tožeča stranka umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
Stranka, ki umakne pravno sredstvo, mora nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva.
Upnik s sprejemom izpolnitve ni dolžan premagovati velikih ovir in nositi visokih stroškov. Nepomembno je, če upnik nima prijavljenega drugega stalnega prebivališča, za učinkovito izpolnitev je namreč bistveno, kje upnik dejansko živi. Da je dolžnica izročila pravi ključ, ta ne more dokazovati s fotografijami ključa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODSTVO
VSL00091011
OZ člen 87, 87/2. ZS člen 113a. ZPP člen 11, 11/1, 314, 314/1.
kreditna pogodba v CHF - predčasno plačilo vseh obrokov kredita - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pobotni ugovor - predhodno vprašanje - valutno tveganje - prekinitev postopka do odločitve SEU - predhodno odločanje SEU - načelo ekonomičnosti postopka
Kljub obstoju sodne prakse, ki rešuje zadevno pravno vprašanje, se sme sodišče države članice obrniti na SEU, če meni, da je to primerno, okoliščina, da so bile določbe, katerih razlaga se zaproša, že razložene, pa ni ovira, da SEU ne sprejme nove odločitve.
Glede na to, da sme predhodno vprašanje postaviti tudi sodišče prve stopnje, da ga je postavilo že Vrhovno sodišče, da je v izpodbijanem sklepu ugotovljeno, da je tudi odločitev v obravnavani zadevi odvisna od že postavljenega vprašanja, in da sodba SEU zavezuje vsa sodišča države članice, je v analogni uporabi 113.a člena ZS podana podlaga za prekinitev postopka, ne da bi sodišče prve stopnje tudi samo pri SEU vložilo predlog za predhodno odločanje.
OZ člen 134, 134/1, 178, 179, 179/1, 179/2. ZMed-1 člen 68, 68/1, 68/2.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - objava sodbe ali popravka - denarna odškodnina - objava opravičila - kodeks novinarske etike - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - razžalitev dobrega imena in časti - relativno javna oseba - absolutno javna oseba - objava v medijih - poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - neresnična dejstva - pravica do popravka in odgovora
Toženka ob hudih očitkih, ki jih v spornem članku usmerja zoper tožnika, ni opravila dolžnega razumnega obsega raziskovanja in ni na ustrezen način preverila, kaj pravzaprav tožniku očita kazenska ovadba, s katero niti ni razpolagala. Prav tako tožniku pred objavo članka ni dala možnosti odziva in obrambe, v članku pa je izpustila informacije, ki bi bile tožniku v korist. Hkrati je v članku vsebino ovadbe povzela napačno in neresnično in kaznivo dejanje, ki je bilo tožniku očitano, senzacionalistično prenapihnila. Prav tako ob povedanem toženka ni imela utemeljenega razloga, da bi verjela v resničnost dejstev, ki jih je podala v spornem članku. Ob tako nekorektnem poročanju je mogoč samo zaključek, da je bilo toženkino ravnanje protipravno in je kot tako nedopustno poseglo v tožnikove ustavnopravno varovane pravice do dostojanstva, časti in dobrega imena.
ZPP člen 7, 214, 214/1, 214/2, 454, 454/1, 458, 495.
spor majhne vrednosti - priznana dejstva - pravica do izjave - kontradiktornost postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo
Zahteva strank za izvedbo naroka mora biti jasna in nedvoumno izražena, česar v obravnavani zadevi nobena od pravdnih strank ni storila. Ker oprava naroka za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti ni obligatorna, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji, pa sodišče prve stopnje tudi ni kršilo načela kontradiktornosti in pravice do izjavljanja.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč lahko dokazni predlog zavrne, če ni substanciran ali če izvedba dokaza ni potrebna. Za tak položaj gre v obravnavanem primeru. Golo zanikanje dejstva praviloma ne more izničiti domneve o priznanju dejstev, saj je dolžnost stranke, da se obrazloženo izjavi o navedbah nasprotne stranke. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožena stranka s strani tožeče stranke navedenih dejstev ni prerekala, takih dejstev pa ni treba dokazovati (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP).
Breme stranke je, da obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka. Njene pasivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP). Prav tako pomanjkljivih trditev stranke ne morejo nadomestiti oziroma dopolniti predlagani dokazi.
napotitev dediča na pravdo - dokazno breme - nesporna dejstva - manj verjetna pravica dediča - darilo dediču - vštevanje darila - brezplačna uporaba stanovanja - skupno bivanje z zapustnikom - zunajzakonska skupnost - posebno in skupno premoženje
Zapustnik in dedinja B. B. sta v zapustnikovi nepremičnini živela kot zunajzakonska partnerja. Pretakanje in mešanje materialnih in nematerialnih prispevkov partnerjev je naraven in neizbežen element takšne skupnosti. Pravilo je, da se takšni prispevki partnerjev presojajo kot vložki v skupno življenje in delovanje življenjske skupnosti, pri čemer se različen obseg vložkov (lahko) odrazi v različnih deležih partnerjev na skupnem premoženju, ne utemeljuje pa medsebojnih vrnitvenih zahtevkov. Odstop od tega pravila mora izkazati tisti, ki ga zatrjuje. To toliko bolj velja v primerih, kot je konkretni, ko brezplačno bivanje partnerke (sodedinje) v hiši drugega partnerja (zapustnika) ni zmanjšalo obsega njegovega premoženja (zapuščine) in ko pritožnik ni trdil, da bi se stanovanjski stroški plačevali iz posebnega premoženja enega od partnerjev (zapustnika). Sodišče prve stopnje je tako pravilno porazdelilo trditveno in dokazno breme ter utemeljeno ocenilo, da je pravica pritožnika glede zatrjevanega zapustnikovega darila dedinji B. B. manj verjetna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00090867
ZPP člen 11, 11/1, 206.
prekinitev postopka - kredit v CHF - zahtevek za ugotavljanje ničnosti pogodbe - kondikcijski zahtevek - načelo ekonomičnosti postopka - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov z isto tožbo
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo načelo ekonomičnosti postopka, ko je odločilo, da bo o vseh zahtevkih v predmetni zadevi izvedlo enoten dokazni postopek in izdalo eno sodbo. Enotna izvedba postopka v primeru, ko je vložena ena tožba z več zahtevki, je pravilo, ki služi temu, da se postopek izvede najhitreje in s čim manjšimi stroški.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - SODSTVO
VSL00091141
ZPP člen 11, 11/1, 206, 206/1, 314. ZS člen 113a.
prekinitev postopka - kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU
Tako 113.a člen ZS kot pravila ZPP, ki urejajo prekinitev postopka, se nanašajo na postopek kot celoto. Predmet postopka je z vložitvijo tožbe in postavitvijo zahtevkov opredelil tožnik. Presoja o tem, ali bo o vseh zahtevkih odločilo z eno odločbo ali o posameznih zahtevkih izdalo delno sodbo, je v domeni sodišča (314. člen ZPP). Eno izmed vodil v tej presoji je tudi načelo ekonomičnosti postopka, v skladu s katerim si mora sodišče prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.
Glede na to, da sme predhodno vprašanje postaviti tudi sodišče prve stopnje, da ga je postavilo že Vrhovno sodišče, da je v izpodbijanem sklepu ugotovljeno, da je tudi odločitev v obravnavani zadevi odvisna od že postavljenega vprašanja, in da sodba SEU zavezuje vsa sodišča države članice, je v analogni uporabi 113.a člen ZS podana tudi podlaga za prekinitev postopka, ne da bi sodišče prve stopnje tudi samo pri SEU vložilo predlog za predhodno odločanje.
V pravni teoriji je sprejeto stališče, da je pri presoji razloga zastaranja za odmero stroškov iz 96. člena ZKP bistveno le, da do zastaranja ni prišlo iz razlogov, ki bi jih zakrivil upravičeni tožilec ne pa, da se enoznačno ugotovi, kdo je krivec za nastop zastaranja (sodišče, druga oseba...).
Povsem jasno je, da je bil zasebni tožilec ves čas predmetnega postopka (pro)aktiven (pravočasno vlaganje vlog, odzivnost, posredovanje prošenj za hitrejše postopanje). Zastaranje kazenskega pregona je torej v konkretnem primeru mogoče pripisati součinkovanju več dejavnikov, ki pa se nahajajo izven sfere zasebnega tožilca: relativno kratkim zastaralnim rokom pri vložitvi zasebne tožbe, omejenemu delovanju sodišč v času epidemije COVID-19, delno pa tudi postopanju sodišča prve stopnje (razpisovanje narokov, predodelitev spisa sodniku, nedosledno vročanje vlog) in obdolžencev (neodzivnost) v konkretnem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00090871
ZPP člen 206.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - razlaga prava EU - stališča SEU - prekinitev postopka - pravica do izjave
Tožeči stranki je zagotovljena možnost pritožbe zoper izpodbijani sklep in s tem tudi do izjave o prekinitvi postopka. Pravica do izjave se torej lahko zagotovi tudi v pritožbenem postopku, kjer pritožbeno sodišče presodi vse navedbe stranke, ki se z odločitvijo ne strinja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090745
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8. ZIZ člen 15, 239, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZVPot člen 1a, 1a-4, 22, 22/1, 22/4, 23, 24, 24/1. OZ člen 336, 336/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - praksa SEU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - prepoved retroaktivnosti - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti
Opozorilo na tveganje ne pomeni obveznosti predvidevanja oziroma napovedovanja dolgoročnega gibanja tečaja CHF/EUR, temveč obveznost opozarjanja na realno možnost, da se to v obdobju odplačevanja kredita lahko zgodi.
predlog dolžnika za odlog izvršbe - hipotekarni dolžnik - zakonska analogija - tožba za nedopustnost izvršbe - verjetnost uspeha v pravdni zadevi - potrošnik - dom dolžnika - korist mladoletnega otroka - tehtanje interesov strank
Obrazložitev sodišča prve stopnje je v obravnavanem primeru že objektivno zelo skopa, še toliko bolj pa je to razvidno glede na zelo visoko višino izterjevane terjatve, škodo, ki grozi dolžnikoma in njunemu mladoletnemu otroku (izguba doma) in obsežno procesno gradivo, ki sta ga dolžnika podala v svojem predlogu za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje se ni niti opredelilo do položaja mladoletnega, šoloobveznega otroka dolžnikov, čeprav pravna ureditev varuje njegove koristi. Opredelilo se tudi ni do verjetnosti uspeha dolžnikov v pravdnem postopku oziroma ni pojasnilo, zakaj meni, da se mu o tem ni potrebno opredeliti. Prav tako sodišče prve stopnje dejansko ni opravilo resnega tehtanja položajev in interesov obeh strank postopka ali pojasnilo, zakaj bi takšno tehtanje glede na navedbe dolžnikov v predlogu za odlog izvršbe odpadlo.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3. ZNP-1 člen 57, 57/3.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - namen - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - oprava procesnega dejanja - sklep o začetku postopka - sklicevanje na stališče sodne prakse - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Prekinitev pravdnega postopka, potem ko je nepravdno sodišče začelo opravljati procesna dejanja na podlagi izvedenskega mnenja, ki nakazuje na potrebo tožnice po skrbniški pomoči v sodnih postopkih, četudi (še) ni izdalo formalnega sklepa o začetku postopka, je pravilna.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - ugotovitveni tožbeni zahtevek - določno opredeljen tožbeni zahtevek - konkretizacija - delno zavrženje tožbe - potek časa - procesni sklepi
Četudi je od vročitve tožbe tožencem do izdaje izpodbijanega sklepa minilo že skoraj 9 let, to ne predstavlja zakonske ovire za zavrženje nepopolnega dela tožbe. Sodišče lahko postopa po 108. členu ZPP ves čas postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00090888
ZNP-1 člen 19, 19/1, 137, 138, 139.
sklep o ustavitvi postopka - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom - dejanska razlastitev - namembnost zemljišča ob razlastitvi
O tem, katero namembnost je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi razlastitve, odloča sodišče v nepravdnem postopku. To velja, četudi utemeljuje predlagatelj namembnost in s tem višino odškodnine z dejstvom, da je bil dejansko nedovoljeno razlaščen že pred izdajo razlastitvene odločbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00090464
ZM člen 12, 12/1. OZ člen 216, 216/3, 221, 223, 225.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - popolnost indosamenta - zemljiško pismo - prenos pravice - pravica iz vrednostnega papirja
Indosament mora biti zapisan na zemljiškem pismu in ni veljaven, če je zapisan na posebni, od zemljiškega pisma ločeni listini.
Odškodninske odgovornosti za delo odvetnika ni. Rezultat pravde bi bil namreč enak, tudi če bi odvetnik v njej storil, kar mu očita njegov mandant - domnevni oškodovanec.
Res imata osnovni in popravni sklep isto opravilno številko, datum in tudi štirimestno številko pred opravilno številko. Kljub temu pa ne drži, da ni mogoče razbrati, ali gre za en sam sklep, ali za dva različna sklepa. Navedeno namreč povsem jasno izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, konkretno iz poimenovanja odločbe, ki se popravlja. Poleg opravilne številke I 1982/2025 in datuma izdaje 15. 9. 2025 je namreč v izreku navedeno tudi, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom popravilo sklep o izvršbi. Tako ne more biti dvoma, da gre za dva različna sklepa (sicer z isto opravilno številko in datumom izdaje), sklep o izvršbi in popravni sklep. Glede na pojasnjeno izpodbijani sklep ni nerazumljiv, bistvena kršitev določb ZPP ni podana.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - ločitev zapuščine - priznanje terjatve - razpolaganje z dediščino - izjava dediča - prerekanje terjatve
Prekinitev postopka v primeru ločitve zapuščine ni obvezna. Sodišče mora obrazložiti, zakaj je v okoliščinah konkretnega primera smiselno postopek prekiniti.
S samo izdajo sklepa o ločitvi zapuščine še ne pride do poplačila upnika. V primeru, ko dediči terjatev zapustnikovega upnika prerekajo, mora sodišče upnika napotiti, da v določenem roku sproži ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve. Če do poteka roka ustreznega postopka ne sproži, sodišče sklep o ločitvi zapuščine prekliče.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 319, 319/2, 322.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - odpust dolga - rešitev medsebojnih spornih razmerij
S splošnim odpustom dolgov ugasnejo vse upnikove terjatve nasproti dolžniku, razen tistih, za katere upnik ni vedel takrat, ko je dolgove odpustil (za vse dolgove po izvršilnem naslovu je upnik vsekakor vedel). Upnik navadno dolžniku odpusti natančno določen dolg, s katerim ugasnejo tudi stranske pravice. Veljaven pa je veljaven tudi splošni odpust dolga, s katerim upnik dolžniku odpušča vse obveznosti iz medsebojnih razmerij. Splošni odpust dolgov ima enake pravne posledice kot odpust natančno določenega dolga. Odpuščeni dolgovi prenehajo, ko dolžnik soglaša z odpustom.
stroški upravljanja in obratovanja - stroški upravljanja in obratovanja stavbe - etažna lastnina - stroški najemnika - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - gospodarski spor majhne vrednosti - zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov
Po SPZ je zavezanec za plačilo stroškov, povezanih z upravljanjem in obratovanjem stavbe ter za vplačila v rezervni sklad etažni lastnik (68., 115., 118. in 119. člen SPZ) in ne najemnik. Upravnik je tudi pri sklepanju pogodb s tretjimi zastopnik etažnih lastnikov, tretji (dobavitelj) pa ima zahtevek zoper etažne lastnike, ki so nosilci pravic in obveznosti iz tega razmerja in ne zoper najemnike, zato upravnik ni upravičen zahtevati povrnitve teh stroškov od najemnika na podlagi pravil o subrogaciji. V okviru svobodnega urejanja pogodbenih razmerij se najemnik in najemodajalec sicer lahko dogovorita, da je prej navedene stroške in vplačila v rezervni sklad zavezan plačevati najemnik. Vendar bi tak dogovor iz najemne pogodbe lahko med upravnikom - tožnico in najemnikom - toženko vzpostavil upniško - dolžniško razmerje zgolj v primer hkratne ugotovitve dodatnih okoliščin, ki bi omogočale subsumpcijo tega dogovora pod določbo 427. člena OZ.