izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - prepis na drugo šolo - menjava vrtca - korist mladoletnega otroka
Otroci so zaradi dolgih vsakodnevnih voženj glede na to, da z očetom, ki živi v bližini šole oziroma vrtca, ki ju obiskujejo sedaj, med tednom nimajo stikov, povsem po nepotrebnem izpostavljeni zgodnjemu vstajanju oziroma pomanjkanju spanja, utrujenosti, dolgim vožnjam in nevarnostim na cesti. Navedeno vpliva na njihov zdrav razvoj.
Okoliščina, da je z izposojenim denarjem dejansko razpolagala druga oseba in ne posojilojemalka, na obstoj obveznosti posojilojemalke ne vpliva. Pomembno je le, s kom je tožnik sklenil pogodbo.
Na veljavnost pogodb nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo (prvi odstavek 40. člena OZ).
umik tožbe - izguba pravnega interesa med pravdo - izpolnitev zahtevka med postopkom - nasprotovanje umiku - zloraba (procesne) pravice
Praviloma res velja, da kadar je tožba zavržena, stroške nosi tožeča stranka, ker v pravdi ni uspela. Vendar to velja za primere, ko je tožba zavržena zaradi procesnih pomanjkljivosti ali ker tožeča stranka umakne tožbo brez posebnega razloga. V obravnavani zadevi je tožeča stranka takoj, ko je tožena menice uničila in vrnila dokumentacijo, tožbo umaknila. Tožena stranka je kljub temu, da je zahtevek izpolnila med postopkom, zahtevala meritorno odločitev. Takšno ravnanje pomeni zlorabo procesne pravice, ker pravica do nesoglasja z umikom ni namenjena temu, da bi stranka dosegla zase ugodnejšo stroškovno odločitev. Pritožbeno sodišče zato soglaša s sodiščem prve stopnje, da takšna procesna situacija omogoča presojo stroškovnih zahtevkov strank po določilu prvega odstavka 158. člena ZPP v povezavi s 157. členom ZPP, ki določa, da mora tožena stranka, ki zahtevek pripozna, povrniti pravdne stroške tožeči stranki, razen če ni dala povoda tožbo.
Pogodba, sklenjena z namenom, skriti premoženje dolžnika pred upniki, je nična, ker nasprotuje morali in temeljnim pravnim načelom.
Nekdo, ki sklepa pogodbo z nemoralnimi, nezakonitimi in morda tudi kaznivimi nameni, o tem svojem početju ne bo vodil zapisnikov, zato je dokazovanje takšnih ravnanj in motivov (oškodovanja upnikov) vselej indično.
Dejstvo, da je tožnica s pogodbo, ki ima ime in zunanji videz kupoprodajne pogodbe, na toženko prenesla premoženje velike vrednosti, vendar ni storila niti enega koraka, da bi kupnino, katero ji je toženka dolgovala, dobila plačano, je z gospodarskega vidika tako nezaslišano, da si sploh ni mogoče predstavljati drugega motiva, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje - skrivanje premoženja pred upniki.
Izbrisna tožba je nezastarljiva, kadar se z njo varujejo stvarne pravice.
Ker slovenska zakonodaja pojma neobstoječe pogodbe ne uporablja in zanjo ne predvideva posebne oblike varstva, se tudi neobstoj(ečnost) pogodbe v praksi uveljavlja z zahtevkom za ugotovitev ničnosti, pravne posledice pa so v obeh primerih enake.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 38, 38/1, 39, 39/1, 40, 40/1, 49, 49/1. ZPP člen 243.
sklep o odmeri izvedenine - predmet izvedenskega dela - določitev naloge - cenitev nepremične - več nepremičnin - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - obseg dodatne dokumentacije - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - izbira načina ocenjevanja vrednosti - obseg obrazložitve
Zgolj dejstvo, da sta bila predmet cenitve dva ločena sklopa nepremičnin na različnih lokacijah in z različno namembnostjo, s čimer izvedenec in sodišče utemeljujeta priglasitev in priznanje nagrade za dve izvedenski mnenji, še ne pomeni, da je izvedenec opravil dve ločeni cenitvi. Sodna praksa sicer možnosti takega načina obračunavanja ne izključuje, vendar pa to ne more biti plod izvedenčeve lastne pobude, temveč mora biti tako delo z več samostojnimi nalogami opredeljeno že v sklepu o odreditvi izvedenstva.
Zahtevnost mnenja je odvisna zlasti od obsega dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da cenitev pripravi, kompleksnosti in vrste nepremičnin, ki so predmet cenitve ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na izvedenčevo delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00090664
ZIZ člen 15, 76, 226, 238f. ZPP člen 332, 343, 343/1, 343/4.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - izrek denarne kazni dolžniku - izvršilni naslov - prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova - ustavitev izvršbe - oprava izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes za ugovor - pomanjkanje pravnega interesa - vsebinska presoja - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - stroški izvršilnega postopka - stroški predloga za izvršbo - stroški ugovornega postopka
Pritožba je utemeljena že iz razloga, ker dolžnica niti nima pravnega interesa za vsebinsko odločanje o ugovoru, obstoj pravnega interesa pa je procesna predpostavka za meritorno presojo. V času izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru je bila namreč oprava izvršbe (z izrekanjem denarnih kazni) že pravnomočno ustavljena, kar pomeni, da se sklep o izvršbi zoper dolžnico v obravnavani zadevi v nobenem primeru ne bo več izvrševal. Drži sicer, da so bili dolžnici s sklepom o izvršbi naloženi v plačilo tudi upnikovi stroški izvršilnega predloga, vendar pa to dejstvo samo zase pravnega interesa dolžnici za vsebinsko odločanje o ugovoru še ne daje. Bistvo izvršbe je namreč opravljanje neposrednih izvršilnih dejanj zoper dolžnika z namenom uveljavitve upnikove terjatve, v tej zadevi pa se izvršba v nobenem primeru ne more več opravljati. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o izvršbi, zaradi pomanjkanja dolžničinega pravnega interesa, šteti kot nedovoljen in ne o njem vsebinsko odločati, kot je storilo v I. točki izreka izpodbijanega sklepa.
Da je oškodovanec izvedel za škodo, ne pomeni le, da je izvedel za dejstvo nastanka škode, ampak tudi za njen obseg in s tem povezana relevantna dejstva, kar je lahko glede na konkretne okoliščine primera tudi seznanitev z izvedenskim mnenjem.
OZ člen 136, 136/2, 171, 186. ZPP člen 14, 155, 155/1, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22. KZ-1 člen 115, 115/1.
pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - bistveno zmanjšana prištevnost v opisu kaznivega dejanja - prehodna nerazsodnost - razsodnost - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do izjave - možnost obravnavanja pred sodiščem - delež odškodninske odgovornosti - soprispevek oškodovanca - solidarna odgovornost - pavšalna in prepozna pritožbena graja - nekonkretizirane pritožbene navedbe - nedovoljene pritožbene novote - kriterij potrebnosti stroškov - poskus uboja
Iz kazenske obsodilne sodbe res izhaja, da je toženec kaznivo dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, vendar pa tega stanja ni mogoče enačiti s stanjem prehodne nerazsodnosti po drugem odstavku 136. člena OZ.
OZ ne daje podlage, da bi bistveno zmanjšana prištevnost, ugotovljena v kazenskem postopku, lahko kakorkoli vplivala na zmanjšanje odškodninske odgovornosti toženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00091455
KZ-1 člen 223, 223/1. ZKP člen 354, 371, 371/1, 371/1-9, 372, 372/1. SPZ člen 171, 171/1, 171/4.
kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - stvarna pravica - blanketna norma - neposestna zastavna pravica - nastanek neposestne zastavne pravice - konkretizacija zakonskega znaka - register neposestnih zastavnih pravic - vpis v register - sprememba opisa - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (prvi odstavek 171. člena SPZ) in učinkuje že s pridobitvijo stvarne pravice, ne glede na to, ali je (že) vpisana v register neposestnih zastavnih pravic.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
negatorna tožba - zavarovanje nedenarne terjatve - začasna ureditev spornega razmerja - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - nastanek težko nadomestljive škode - resna nevarnost za življenje ljudi
Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ugotoviti in se opredeliti do tega, ali zatrjevano ravnanje tožencev, neodvisno od ravnanja pritožnika, po vsebini predstavlja silo - resno nevarnost življenju, telesni ali drugi pomembni dobrini upnika ali koga drugega. Nato bo, če bo odgovor pritrdilen, moralo ugotoviti in pojasniti, ali je ta sila z verjetnostjo izkazana in ali je izdaja predlagane začasne odredbe potrebna za preprečitev njene uporabe.
prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - novo sojenje - denarna kazen - višina denarnih zneskov
Obtoženi občuti kazen v končnem finančnem bremenu in ne v številu dnevnih zneskov ali višini dnevnega zneska. Če bi bilo v novem sojenju nižje število dnevnih zneskov, višji pa dnevni znesek, vendar bi bil končni skupni znesek denarne kazni enak ali nižji kot prej, do kršitve prepovedi spremembe na slabše ne bi prišlo. Če pa bi zaradi višjega dnevnega zneska skupni znesek denarne kazni bil višji kot v razveljavljeni sodbi, bi prišlo do kršitve prepovedi spremembe na slabše.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00090666
ZST-1 člen 6, 6/2, 6/3. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 244/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
plačilo sodne takse z navedbo napačne reference - prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - ponovno odločanje
Pri napačni navedbi sklicne številke gre za pomoto, saj se vsi ostali podatki na pritožbi predloženemu dokazilu ujemajo z zahtevami iz plačilnega naloga. Pomoto je mogoče opredeliti za opravičljivo, saj je plačilo izvršila stranka, katere poslovanje s sodišči ni vsakodnevno opravilo. Pomota finančnih posledic nima, saj je bilo plačilo izvršeno na račun sodišča, tako da so sredstva že med proračunskimi sredstvi, namenjenimi za poslovanje sodišč.
Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka, v zakonu ni opore. Zoper dolžnika je bil ponovno začet stečajni postopek, zato velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090667
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 244/2.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - ponovno odločanje
Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka, v zakonu ni opore. Zoper dolžnika je bil ponovno začet stečajni postopek, zato velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka.
ZPP člen 105a, 105a/1, 142, 142/3, 142/4, 142/6, 224. ZST-1 člen 8.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - poslovanje odvetniške pisarne - nepravilnosti pri vročanju - prepozna dopolnitev pritožbe - rok za plačilo sodne takse - procesni rok - upravičen vzrok za zamudo - ustrezna skrbnost - dolžna skrbnost stranke - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - fikcija vročitve - povratnica kot javna listina - sodna taksa kot procesna predpostavka
Tako v teoriji kot sodni praksi je v zvezi s tem zato uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Za nastop fikcije vročitve je namreč bistveno, da je naslovnik prejel obvestilo o sodnem pisanju in da je potekel 15 dnevni rok za dvig pisanja. Za presojo pravilnosti vročitve zato ni pomembno, ali (in kdaj) je bilo sodno pisanje naslovniku nato puščeno v hišnem predalčniku.
SZ-1 člen 41, 41/1. SPZ člen 119. ZPP člen 450, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - izterjava obveznosti vplačila v rezervni sklad etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb - plačilo prispevka v rezervni sklad - neizvedba dokaznega predloga - neizvedba zaslišanja strank - odločanje na podlagi pisnih dokazov - ponavljanje tožbenih navedb
Neutemeljena je (posredna) graja neizvedbe dokaznega predloga za zaslišanje toženca. Ker njegova lastninska pravica na stanovanju v obravnavani stavbi ni bila sporna, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog zavrnilo in odločilo na podlagi pisnih dokazov (upoštevajoč 450. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00090957
OZ člen 88. ZVPot člen 1a, 1a-4, 7, 7/1, 22, 22/4, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
ničnost kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - potrošniški kredit - sprememba sodne prakse - dobra vera - pravica do izjave - sprejeto stališče Vrhovnega sodišča - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage prava EU - nacionalno in evropsko pravo - retroaktivna veljavnost
V novem sojenju je pritožbeno sodišče pravdnim strankam omogočilo, da se izjavijo o stališčih iz odločb, s katerimi je bila v letu 2023 in kasneje v letu 2024 bistveno spremenjena sodna praksa glede vprašanja ničnosti kreditnih pogodb.
OZ člen 102, 105, 105/2, 111, 111/2, 111/3, 111/4, 190, 190/3, 346, 365, 369, 369/3, 477, 484. ZVPot člen 21b, 21b/2. ZPP člen 314, 315, 315a, 315a/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
delna vmesna sodba - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - vmesna sodba o ugovoru zastaranja - zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - pogoji za vrnitveni zahtevek - prodajna pogodba - razveza pogodbe zaradi napake - učinki razveze zaradi napak - posledice neodprave napak - skrita napaka - prevzemna zamuda - konkretno in realno prikrajšanje - korist od uporabe stvari - občasna uporaba - privolitev v prikrajšanje - traktor - negotovost pravnega položaja - negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke - ugovor ogroženosti - dolžniška zamuda - dogovor o podaljšanju zapadlosti terjatve - zastaranje kondikcijskega zahtevka - pretrganja zastaranja - pričetek teka zastaranja - zapadlost zahtevka - skrbnost dokazne ocene - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - nedopustne pritožbene novote
ZVPot ne ureja pravnih posledic stvarnih napak. Uporabiti je treba OZ. Za kondikcijske zahtevke, ki so posledica prenehanja pogodbe zaradi kupčevega odstopa od pogodbe zaradi stvarnih napak stvari, veljajo splošna pravila o prenehanju pogodbe in zastaranju terjatev. To velja tudi za kondikcijske zahtevke, ki so posledica potrošnikovega jamčevalnega zahtevka odstopa od pogodbe iz naslova garancije (drugi odstavek 21.b člena ZVPot). Potrošnikova uveljavitev tovrstnega jamčevalnega zahtevka po ZVPot potrošnika namreč ne odvezuje po uresničenem odstopu od pogodbe prodajalcu vrniti vrednost koristi, ki jo je imel ali jo ima od uporabe stvari, po splošnih pravilih OZ o vračanju (po četrtem odstavku 111. člena OZ in tretjem odstavku 190. člena OZ) ter po pravilih o zastaranju terjatev.
Po razvezi prodajne pogodbe in ugotovitvi obstoja stvarne napake v sodnem postopku imata obe stranki medsebojni vrnitveni zahtevek. Vsaka stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ki je bila kasneje razvezana, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Vsaka stranka dolguje drugi tudi povračilo za koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti.
Dejanske ugotovitve v točki 27 sodbe o vloženi tožbi in pravdi na razveljavitev pogodbe in za vračilo kupnine dopuščajo presojo, da je prodajalec (tukajšnja tožeča stranka) v sodnem postopku podal ugovor negotovosti izpolnitve (102. člen OZ), ki je zapadlost reparacijskih (in posledično verzijskih) zahtevkov podaljšala za dodatni rok, potreben za razvezo pogodbe (drugi odstavek 105. člena OZ), to je do pravnomočnosti sodbe na razvezo prodajne pogodbe. Podana je bila negotovost (dvostranske) izpolnitve. Toženka je morala v pravdi najprej dokazati skrito napako, da je lahko utemeljila dajatveni zahtevek (vrnitev kupnine). Od te ugotovitve je bila nadalje odvisna tudi zapadlost vrnitve traktorja. Rok za razvezo pogodbe in za vrnitveni zahtevek je bil s tem podaljšan. Z vložitvijo tožbe na razvezo pogodbe in vračilo kupnine oziroma z odgovorom na tožbo je prodajalka (tukajšnja tožnica) podala (sodni) ugovor negotovosti izpolnitve (102. člen OZ), ki je zapadlost reparacijskih (in posledično verzijskega) zahtevkov zadržala toliko časa, dokler s pravnomočno sodbo ni bilo odločeno o razvezi pogodbe zaradi stvarne napake in o utemeljenosti zahtevka za vračilo kupnine. Osnovni učinek ugovora ogroženosti je, da lahko stranka zadrži izpolnitev svoje obveznosti. Ker gre za že zapadlo obveznost, utemeljeni ugovor ogroženosti preprečuje tudi nastop dolžniške zamude.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - izročitev osebnih dokumentov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - največja korist otroka - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju
Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in se v koristnost njegove vsebine v odnosu do mladoletnih otrok ne sme spuščati. V postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, je bilo ocenjeno, da so stiki, kot so bili določeni, v korist obeh otrok, saj sicer matično sodišče ne bi odločilo na način, kot je, torej tudi tako, da se ob stikih predajajo tudi osebni dokumenti otrok. Izvršilno sodišče zato ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe oziroma ugovoru izvršilnega naslova z vidika varstva koristi otrok ne more ponovno presojati.
V obravnavani zadevi se v nepravdnem postopku odloča o spremembi izvršilnega naslova in se je hkrati odločalo o začasni odredbi, s katero bi bilo ob izdaji lahko začasno poseženo v izvršilni naslov. Izvršilno sodišče kvečjemu ne sme voditi postopka izvršbe, dokler ni sprejeta odločitev o začasni odredbi. Ker pa začasna odredba učinkuje, še preden postane pravnomočna, saj ima pomen sklepa o izvršbi, pa zadošča, da se izvršba ne opravlja do njene izdaje (ter se tudi ni). Če je izdana, upnikov izvršilni naslov lahko začasno izgubi pravni učinek (če je poseženo v samo prej določeno obveznost dolžnika), saj ga začasno nadomesti začasna odredba, s tem tudi odpade temeljna predpostavka obravnavane izvršbe. Če pa je predlog za izdajo začasne odredbe, tako kot v obravnavani zadevi, zavrnjen oziroma dolžnikova obveznost ni spremenjena, pa izvršilno sodišče iz enakih razlogov, kot jih ugotovi matično sodišče, ne sme odložiti izvršbe.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 313. OZ člen 299, 299/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/2, 38, 38/1.
odločitev o stroških pravdnega postopka - opredeljena zahteva za povrnitev stroškov - potrebni pravdni stroški - zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti - standard obrazloženosti sklepa - obrazložitev posameznih postavk nagrade - nagrada odvetnika za druge vloge - nagrada za ogled - stroški za čas potovanja na ogled - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada za porabljen čas med zastopanjem na narokih - stroški pristopa na narok - strošek kilometrine - kraj ogleda - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - paricijski rok - zapadlost denarne terjatve - nekonkretizirane pritožbene navedbe
O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP). Sodišče torej o stroških odloči le na podlagi zahteve stranke. To pa pomeni, da ji ne sme prisoditi več stroškov kot jih je zahtevala oziroma stroškov, ki jih sploh ni zahtevala. To velja tudi za zamudne obresti. Če jih stranka ne zahteva, jih sodišče ne prizna.
Vložena pritožba na tek zamudnih obresti nima vpliva in zapadlosti stroškovne odločitve, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo, ne odlaga.
Ker je tožeča stranka umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
Stranka, ki umakne pravno sredstvo, mora nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva.