Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov, za razlago patentnih zahtevkov pa se uporabljajo tudi opis in skice. Razlaga obsega patentnega varstva po eni strani ni omejena zgolj s strogim, dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, opis in skice pa uporabljeni le za razrešitev nejasnosti v patentnih zahtevkih. Po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernic, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Patent se mora razlagati, kot da določa položaj med tema skrajnostma, ki združuje primerno varstvo za imetnika patenta z razumno stopnjo zanesljivosti za tretje osebe.
Pri presoji novosti izuma se druga za drugo primerjajo vse njegove značilnosti z vsemi značilnostmi posameznega predmeta predhodnega stanja tehnike (samo enega naenkrat), kot na primer v obravnavani zadevi s strojem iz časa pred prijavo izuma. Po pravkar opisani analizi značilnosti je zaključek, da izum ni nov, mogoč samo, če so pri primerjanem predmetu navzoče prav vse značilnosti izuma.
Uporabljen pristop "problem-rešitev" (problem-solution approach) je sestavljen iz naslednjih stopenj: (a) določitev najbližjega stanja tehnike, (b) ocena tehničnih posledic (učinkov), ki jih izum dosega v primerjavi z najbližjim stanjem tehnike, (c) opredelitev tehničnega problema, ki ga je treba rešiti, ob upoštevanju, da je namen izuma doseči navedene posledice, (č) presoja, ali bi bila s stališča najbližjega stanja tehnike in objektivnega tehničnega problema rešitev iz izuma za strokovnjaka očitna.
stečajni postopek - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - založitev predujma - pravica do vrnitve založenega zneska predujma - vračilo predujma - stečajna masa - poslovodstvo - odgovornost poslovodstva - poslovne odločitve člana poslovodstva - razbremenitev odgovornosti - epidemija
Če predlog za začetek stečajnega postopka vloži upnik in vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ima upnik pravico do vrnitve založenega zneska predujma (drugi odstavek 233. člena ZFPPIPP) in morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka.
pomoč - tuja pomoč - pomoč drugega - nudenje pomoči tašči - dolžnost preživljanja staršev - stroški preživljanja - povračilo stroškov preživljanja - dedni dogovor - moralna dolžnost - darilni namen - pravica do tuje nege in pomoči - pomoč občine - odklonitev pomoči - verzijski zahtevek - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izvedenec medicinske stroke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da si razlogi o odločilnih dejstvih niso med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je v točki 15 obrazložitve sodbe ugotovilo, da preživljanka ni sposobna sama skrbeti zase, zato ji je tuja pomoč nujno potrebna, hkrati pa je ugotovilo, da ni nujno, da bi ji to pomoč nudila ravno tožnica (da so možni tudi drugi načini pomoči). Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
ZIZ člen 15, 43, 53, 61, 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odločitev o ugovoru - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba dolžnika - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - procesna predpostavka - delni umik izvršilnega predloga
Najbolj ugodna možna odločitev, ki jo dolžnik glede na zakonske določbe v izvršilnem postopku sploh lahko doseže v zvezi s svojim ugovorom zoper celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper njegov naložitveni del, je torej razveljavitev sklepa o izvršbi ter nadaljnje odločanje v pravdnem postopku. Takšno odločitev je dolžnik v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa glede ostale terjatve že dosegel. Tudi pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa tako ni dovoljena.
Upnik je v odgovoru na ugovor res umaknil predlog za izvršbo še za dne 29. 8. 2025 dodatno plačanih 1.000,00 EUR, vendar se na to plačilo ugovor ni nanašal, saj je bil vložen že prej. Posledično sodišče prve stopnje navedenega plačila v okviru odločitve o ugovoru ni moglo upoštevati. Ker pa je dolžnik terjatvi ugovarjal tudi po temelju, je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa v preostalem delu sklep o izvršbi pravilno razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00090087
Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška) (2005) člen 1072. OZ člen 131. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 11, 11/1, 11/1-b. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4. ZPP člen 243, 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-8
povrnitev premoženjske škode - prometna nesreča v tujini - tuj državljan - spor z mednarodnim elementom - pristojnost v sporu z mednarodnim elementom - mednarodno pravo - neposredna uporaba uredbe - slovensko pravo - pravo kraja, kjer je škoda nastala - hrvaško pravo - povzročitelj škode - potek in vzrok prometne nesreče - nepravilna vožnja - izvedenec cestnoprometne stroke - pripombe na izvedensko mnenje - pravica do izjave
Škodni dogodek (prometno nesrečo) je povzročil tožnik, ki je pod vplivom alkohola nepazljivo vozil skozi nepregleden in nevaren desni ovinek in s sprednjim delom vozila zapeljal čez namišljeno sredinsko črto ter trčil v vozilo zavarovanca toženke, ki se je ob zaznavi nevarne situacije verjetno umikal na rob in zaviral.
Dokazni postopek je pokazal, da je za prometno nesrečo kriv izključno tožnik, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da na podlagi prvega odstavka 1072. člena ZOO nosi odgovornost tudi za iz nje izvirajočo škodo in je nasprotno pritožbeno zavzemanje (torej da je za nesrečo in škodo odgovoren zavarovanec toženke) neutemeljeno.
odškodninska odgovornost upravljalca smučišč - nesreča na smučišču - poškodba pri športu - izvor škode - smučarska vlečnica - objektivna ali krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - neskrbno ravnanje oškodovanca
Kateri sistem odgovornosti je treba uporabiti, je treba ugotoviti v vsakem konkretnem primeru, s presojo okoliščin, v katerih je škoda nastala. Odgovor na vprašanje, ali pride v poštev uporaba objektivne odgovornosti, je odvisen od tolmačenja pravnega standarda "nevarna stvar oziroma nevarna dejavnost".
Obravnavani primer je skladen s pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča, na katerega opozarja tudi pritožba, in po katerem za škodo, ki jo utrpi smučar pri uporabi vlečnice, odgovarja njen upravljalec objektivno, če škoda izvira iz same naprave (npr. zlom sidra, odtrganje vrvi, popustitev vrvi in pod.), sicer je njegova odgovornost krivdna. Škoda izvira iz same naprave (vlečnice) oziroma iz njenega delovanja. Če je tako, za škodo odgovarja imetnik nevarne naprave oziroma upravljalec, v obravnavanem primeru toženka.
Neutemeljena je pritožbena trditev, ki meri na zaključek, da toženka ni odškodninsko odgovorna, ker je tožnica soglašala z (vsemi) tveganji, ki jih prinaša smučanje. Smučar sprejema tveganja, ki so značilna za ta šport, ki se pojavljajo pri običajnem teku te športne dejavnosti in so mu znana. Riziko, ki izvira iz delovanja žičniške naprave, ki ne omogoča takojšnje ustavitve in je zato lahko nevarna, ni običajen riziko, v katerega je povprečno skrben smučar privolil.
zloraba procesnih pravic - namen škodovati - preložitev naroka - denarno kaznovanje pooblaščenca - standard obrazložitve sklepa
Zlorabo je mogoče očitati le, če se oseba zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna. Zloraba procesnih pravic je namreč najhujša oblika nevestnega uveljavljanja procesnih pravic.
Kadar gre za očitek zlorabe procesne pravice, mora sodišče ustrezno obrazložiti, kako se izraža škodovalni namen oziroma kaj je tisto, zaradi katerega se sicer dopustno postopanje spremeni v zlorabo pravice.
gradnja na tujem svetu - gradnja na tujem solastnem zemljišču - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo - sklenitev pogodbe - obličnost dogovora - ustni dogovor - realizirana pogodba - konvalidacija pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - določljivost predmeta pogodbe
Toženec je tožniku predlagal, naj nameravano gradnjo hiše premakne, tako da bo njen del segal na sosednjo nepremičnino, ki je v njuni solastnini. Ker je ob tem ustno soglašal, da bo tožnik izključni lastnik hiše in s tem zemljišča pod njo, ta ustna pogodba pa je večinoma realizirana (tožnik je končal gradnjo z lastnimi sredstvi in v hiši živi), mora toženec izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo.
Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilne določbe obligacijskega prava o sklenitvi pogodbe, o obličnosti in o konvalidaciji pogodbe, ki ji manjka oblika, ter te določbe prav razlagalo. Drži, da mora biti pogodba o prenosu lastninske pravice sklenjena v pisni obliki (52. člen OZ). A prav tako drži, da lahko navkljub umanjkanju te obličnostne zahteve pogodba obvelja, če je pretežno izpolnjena, ker to določa 58. člen OZ.
ZPP člen 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 354, 354/4. ZNP-1 člen 5, 5/2, 42.
delitev nepremičnine v solastnini - smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dedičem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - pravica seznanitve z dokaznim gradivom - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - nadaljevanje postopka - prekluzija v nepravdnem postopku
Eden od udeležencev je pred izdajo izpodbijanega sklepa umrl. Sklep je torej sodišče izdalo zoper udeleženca, ki to ne more biti. Povrh je sodišče sklep oprlo na dopolnitev izvedenskega mnenja, ne da bi ga prej dalo v izjavo udeležencem.
stiki med starši in otrokom - sprememba izvajanja stikov - osebni stiki z otrokom - telefonski stiki z otrokom - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiska otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - odtujenost otroka od matere - mnenje otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - duševna motnja matere
Ogroženost otroka, ki je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, je tako imenovani pravni standard; konkretna vsebina tega nedoločenega pravnega pojma se oblikuje za vsak konkretni primer posebej. Nobenega dvoma ni, da se kot ogrožanje šteje tudi ravnanje, ki otroka spravlja v psihično stisko
prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - hudodelska združba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja
V opisu se ne zatrjuje, da je obtoženi tujce pobral na točno dogovorjenem kraju ob točno dogovorjenem času v dogovoru s kakšnim drugim članom hudodelske združbe, temveč je opisano zgolj to, da je obtoženi prevažal 11 tujcev, da je vnaprej organiziran transport tujcev med drugim organizirala tudi oseba po imenu A. ter da je pri tem sodelovalo še več oseb, vendar vloga teh več oseb kot domnevnega tretjega člana hudodelske združbe ni z ničemer konkretizirana, prav tako ne njihova povezava z obtoženim. Zgolj navedba, da je na organizirani poti sodelovalo več oseb, med drugim tudi obtoženi, namreč ne zadošča, saj v takšnem opisu ni konkretizirana organizirana povezava, ki zahteva ustrezno osmišljeno strukturo, to je delitev vlog in v določenem obsegu vnaprejšnje načrtovanje dejavnosti in koordinacijo. Navedenih ni nobenih okoliščin, ki bi opisovale usklajeno ter vnaprej organizirano ravnanje večih oseb.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija - zloraba psihoaktivnih snovi - odklanjanje zdravljenja - agresija - ogrožanje življenja in zdravja - resno ogrožanje drugih - trajanje ukrepa - mnenje izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje
Po mnenju izvedenke psihiatrinje ima A. A. hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega vedenja, pri čemer je v preteklosti že bil agresiven in ogrožujoč do svojih bližnjih, konkretno matere. Tega ni mogoče opravičiti z medsebojnim nerazumevanjem oz. spori ali domnevnim materinim nagajanjem. Brez zdravljenja, ki ga prostovoljno ne želi, zato obstaja resna in konkretna nevarnost, da bo spet huje ogrozil svoje ali/in tuje zdravje in življenje.
ZPP člen 155, 155/2, 161, 166, 166/1, 328, 366a, 366a/2, 366a/2-7. ZOdv člen 20, 20/1, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2. OZ člen 406.
odločitev o stroških postopka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - poprava očitne pisne pomote - povrnitev pravdnih stroškov - potrebni pravdni stroški - povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja - odvetniška tarifa - sprememba vrednosti točke - vrednost odvetniške točke - odmera pravdnih stroškov - upravičenec do povrnitve stroškov - sosporniki - solidarnost na strani upnikov
Za odvetniške storitve, ki so bile opravljene pred spremembo OT dne 4. 6. 2022, ki je zvišala zgornjo mejo vrednosti odvetniške storitve na 9000 točk, je treba upoštevati kot odmerno osnovo za storitev tedaj veljavno zgornjo mejo vrednosti odvetniške storitve v gospodarskih sporih 3000 točk, za pozneje opravljene odvetniške storitve pa v konkretnem primeru izhodiščno osnovo glede na vrednost spornega predmeta (7400 točk), saj ta ni presegala novo določene zgornje meje (9000 točk). ZOdv v 20. členu določa, da se plačila in stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno. V konkretnem primeru pa je z odvetniško tarifo drugače določeno, in sicer z drugim odstavkom 12. člena OT, skladno s katerim je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil.
Če sta upravičenca do povračila (pritožbenih) stroškov sospornika, tega 161. člen ZPP ne ureja. V teh primerih je treba uporabiti določbe OZ glede obveznosti z več upniki pri deljivi denarni terjatvi. Po OZ se solidarnost na upniški strani ne domneva (406. člen OZ).
ZD člen 28, 56. URS člen 33. Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1952) člen 1.
dedovanje - obračunska vrednost zapuščine - ugotovitev vrednosti zapuščine - darila - vračunanje darila zakonitemu dediču - smrt zakonitega dediča pred zapustnikom - dediči in concreto - vstopna pravica dediča - prikrajšanje nujnega deleža - pravica do zasebne lastnine - svoboda razpolaganja
Tudi v obravnavani zadevi je namreč zapustnik podaril nepremičnino zakonitemu dediču, ki zaradi smrti ni njegov dedič in concreto. Ne gre torej za osebo, ki bi po zakonitem dedovanju prišla v poštev kot dedič, zato za prištevanje podarjenega premoženja k obračunski vrednosti zapuščine niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 28. člena ZD.
DZ člen 138, 138/3, 140, 140/2, 141, 141/1, 141/2, 141/5.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno starševstvo - načelo otrokove koristi - konfliktnost med starši - potrebe otroka - višina preživnine - preživninske zmožnosti zavezanca - obseg stikov - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Postopek je pokazal, da je eno od očetovih vodil izključevanje matere iz njene starševske vloge. To pa znižuje njegove sposobnosti odločanja v korist otrok.
Četudi je tožnica razumela, da obrok ni fiksen in da se bo v primeru spremembe tečajnega valutnega razmerja CHF/EUR spremenil (povečal), to ne zadošča za sklep, da je razpolagala z zadostnimi informacijami za sprejem poučene in preudarne odločitve. Velika apreciacija CHF napram EUR v dolgoročnem pogodbenem obdobju je za toženo banko kot finančnega strokovnjaka predvidljivo tveganje, na katero tožnice ni opozorila. V kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev je merilo dobre vere objektivno. V pritožbi izpostavljena okoliščina, da tožena banka ni ravnala zavajujoče in da tožnici ni vsilila kredita v CHF, zato ni pravno odločilna.
Odškodninska odgovornost tožencev kot ustanoviteljev ni podana.
Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo odgovornost tožencev tudi po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, saj omejitev odgovornosti ustanoviteljev ne velja v primerih, ko so ti sami subjektivno odgovorni za škodo, povzročeno upnikom. Ugotavljanje splošne odškodninske odgovornosti po 131. členu OZ je skladno s sodno prakso dopustno, ko ravnanja likvidacijskega upravitelja oziroma ustanoviteljev presegajo golo opustitev ravnanj, predpisanih z ZGD-1, in prerastejo v samostojen civilni delikt. Po presoji pritožbenega sodišča se je to zgodilo tudi v obravnavanem primeru. Toženca sta postopek redne likvidacije izvedla izključno z namenom, da bi upniku, tj. tožnici, onemogočila poplačilo njene terjatve.
Pritožbeno sodišče opozarja, da se na podlagi drugega odstavka 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
stroški pravdnega postopka - odvetniška tarifa - prvi narok za glavno obravnavo - ponovno odprtje obravnave - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - preveritev potrebnosti vlog - potrebni pravdni stroški - urnina
Sklicevanje na zmotno tarifno številko Odvetniške tarife samo po sebi še ne vpliva na pravilnost odločitve.
Če je sodišče ponovno odprlo glavno obravnavo, narok po ponovnem odprtju glavne obravnave ni prvi narok v smislu 1. točke tarifne številke 21 OT.
ZPP člen 77, 77/1, 78, 78/1. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386.
tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - zavrženje vloge - vložila oseba brez procesne sposobnosti - sposobnost za opravljanje procesnih dejanj - ovira za opravo procesnega dejanja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - varstvo upnikov - vpliv na obseg stečajne mase
Ker je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti, je odločitev o tem, ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno, odvisna od odgovora na vprašanje, ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso oziroma lahko vpliva na njen obseg.