sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - predmet delitve - ocena vrednosti predmeta delitve - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - dejansko stanje v naravi - stavbno zemljišče in stavba - pripombe na izvedensko mnenje - manjvrednost nepremičnin - nedopustna pritožbena novota - pavšalne pritožbene navedbe
Da sklopa nepremičnin, ki v naravi predstavljajo stavbno zemljišče s stavbo z naslovom X., ne sestavljata le nepremičnini 347 in 348/1, temveč tudi nepremičnini 354/2 in 354/4, pritožnica prvič v tem postopku, ki teče že vse od leta 2012, uveljavlja šele v pritožbi. Ob tem ne pojasni, zakaj te okoliščine v postopku ni mogla brez svoje krivde navesti že prej. Zato je njeno pritožbeno zavzemanje za cenitev dodatnih nepremičnin prepozno in kot tako nedopustno.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - bipolarna afektivna motnja - opustitev zdravljenja - udeležba v prometu - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje lastnega zdravja
V izpodbijanem sklepu je tudi ugotovljeno, da pritožnik zaradi bolezenskega doživljanja ni zmožen oblikovati svoje volje o zdravljenju in da z odklanjanjem terapije tvega utrditev bolezni in trajno poslabšanje zmožnosti funkcioniranja in udejstvovanja v življenju. Zagotavljanje v pritožbi, da je avto posodil prijatelju in ga ne namerava več voziti, je v nasprotju s tem, kar je pritožnik povedal pred sodiščem prve stopnje, namreč da se je s prijateljem dogovoril, da bo dopolnil znanje vožnje. Ob nedvoumnem mnenju izvedenke, da v stanju, v kakršnem je pritožnik, udeležba v prometu ni dovoljena, in ugotovitvi v sklepu, da pod vplivom bolezenskega doživljanja ni zmožen obvladovati svojega ravnanja, je prepričljivo sklepanje, da je v primeru nezadržanja tveganje za udeležbo v prometu realno. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da zadržanje ni potrebno zaradi preprečitve ogrožanja življenja in zdravja sebe in drugih. Pravilno pa je tudi sklepanje sodišča, da pritožnik huje ogroža svoje zdravje tudi z odklanjanjem predpisane terapije.
ZST-1 člen 25, 25/2, 25/4, 34a, 34a/1, 34a/3. ZD člen 28, 28/3. ZST-1 tarifna številka 9211
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - vrednost čiste zapuščine - vrednost nepremičnine - evidenca GURS - cenitev vrednosti nepremičnine - dopustna pritožbena novota - odločanje po prostem preudarku - ugovorni razlog - količnik za odmero takse - določitev nove višine sodne takse - načelo enakega varstva pravic
Pritožnik je že v ugovornem postopku obrazloženo nasprotoval taksni odmeri, ki temelji na vrednosti nepremičnine po podatkih GURS. V pritožbenem postopku je svojo tezo, da je dejanska vrednost nepremičnine nižja od vrednosti kot izhaja iz javno objavljenih podatkov, podkrepil s cenitvenim poročilom, iz katerega izhaja, da znaša vrednost nepremičnine, ki sodi v zapuščino, 523.276 EUR. V okoliščinah konkretnega primera, ko je dedič po pozivu zapuščinskega sodišča podal izjavo o vrednosti nepremičnine, ki pa nato pri taksni odmeri ni bila upoštevana, šteje pritožbeno sodišče podatek o (po cenilcu ocenjeni) vrednosti nepremičnine (523.276 EUR) za dopustno pritožbeno novoto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00089303
ZPP člen 206.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - kredit v CHF - predhodno odločanje SEU - denarni in nedenarni tožbeni zahtevek - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - delna ugoditev pritožbi
Vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je VSRS zastavilo SEU, se nanaša le na del zahtevka, in sicer na denarni zahtevek. Zato ni bilo nobene podlage za prekinitev postopka tudi glede tistega dela, ki se nanaša na nedenarni zahtevek (ugotovitev ničnosti spornih pogodb), saj vprašanj v zvezi s tem delom zahtevka predhodno vprašanje VSRS ne naslavlja.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - odklanjanje zdravljenja - pavšalne navedbe - izvedensko mnenje - čas zdravljenja - posebni varovalni ukrepi
Ker udeleženka v pritožbi posebej izpostavlja tudi to, da je bil v teku zdravljenja uporabljen poseben varovalni ukrep (telesno oviranje s pasovi - glej tretji odstavek 29. člena ZDZdr), pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zakonske pristojnosti, da bi dovoljevalo ali preverjalo utemeljenost uporabe takega ukrepa nima. Ta se namreč odredi praviloma s strani zdravnika zaradi omogočanja zdravljenja ali zaradi odprave oziroma obvladovanj nevarnega ravnanja osebe, če so izpolnjeni še drugi zakonski pogoji; nadzor nad odreditvijo in izvedbo pa se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo upravni nadzor v zdravstveni dejavnosti. Izvedbo takega nadzora lahko na podlagi osmega odstavka 29. člena ZDZdr predlaga tudi udeleženka. Pritožbeno sodišče tudi nima nobene zakonske podlage za to, da bi odločalo o tem, kateri zdravniki sodelujejo pri zdravljenju in kateri ne.
motenjski spor - začasna ureditev razmerja - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - izjemni primer - pravdni stroški v zvezi z začasno odredbo, izdano v pravdnem postopku - del pravdnih stroškov
Motenjski spori že sami po sebi predstavljajo začasno varstvo posesti, zato je regulacijska začasna odredba dopustna le v nujnih primerih, ob verjetno izkazani težko nadomestljivi škodi ali grožnji sile.
ZZK-1 člen 19. ZPP člen 285, 286a, 286a/1, 328. SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 269.
tožba za ugotovitev stvarne služnosti - služnostna pravica hoje in vožnje - služnost na delu nepremičnine - pritožba zoper popravni sklep - odprava očitne pisne pomote - priposestvovanje stvarne služnosti - pravo priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dostopna pot - obseg in vsebina stvarne služnosti - pravica do izjave stranke - materialno procesno vodstvo - zavrnitev dokaznih predlogov - informativni dokaz - dokaz z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - celovita dokazna ocena - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti
Pridobitev služnostne pravice na podlagi priposestovanja zahteva presojo in upoštevanje časovno kontinuirane uporabe služečega zemljišča v določeni priposestvovalni dobi. Morebitno spreminjanje obsega in uporabe poti po izteku priposestvovalne dobe ne izključuje pridobitve ožje služnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00089315
OZ člen 557. ZD člen 29. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - tožba za vrnitev darila v zapuščino - kavza pogodbe - neodplačno razpolaganje - darilo - prepričanje kot dokazni standard - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - dokazni predlog za zaslišanje priče - grajanje procesnih kršitev - konkretno prerekanje - priznana dejstva - zavlačevanje postopka
Ugovor procesne kršitve, ki ga poda stranka takoj na glavni obravnavi, mora biti določen in konkreten. Namen takojšnjega grajanja procesne kršitve je namreč, da se pravočasno doseže, da se morebitna kršitev lahko odpravi že pred sodiščem prve stopnje. Res pa je, da je grajanje lahko določno in konkretno le, če sodišče obrazloži razloge za neizvedbo določenega dokaza. Ker sodišče v obravnavanem primeru pred koncem glavne obravnave ni pojasnilo, katerega dokaza in zakaj ne bo izvedlo, ampak je sklenilo le, da se ostali predlagani dokazi kot nepotrebni zavrnejo, tudi tožnik ni mogel določno in konkretno grajati procesne kršitve. Tako je zadoščalo, da je ugovarjal procesni kršitvi zaradi neizvedbe vseh dokazov.
DZ člen 167, 168, 168/1. URS člen 54, 54/1. ZNP-1 člen 108.
odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - nujni odvzem - namestitev v rejništvo - stiki pod nadzorom - pravica do družinskega življenja - dokazni standard verjetnosti - hiter postopek - ocena ogroženosti - zavarovanje koristi otrok - raziskovalna dolžnost - okoliščine konkretnega primera - celovita presoja - tehtanje pravic - milejši ukrep - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku
Predpostavka za nujni odvzem otroka po 167. členu DZ je z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da je njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom staršem. Huda ogroženost je pravni standard in predstavlja osrednje vprašanje tovrstnih postopkov. Sodišče mora ugotoviti vrsto in obseg ogroženosti otrok. Odvzem lahko upraviči le tako neustrezno ravnanje starša, ki že povzroča resno škodo telesnemu in duševnemu zdravju otroka oziroma ravnanje starša, na podlagi katerega je mogoče s stopnjo precejšnje verjetnosti sklepati, da bo otroku povzročilo občutno škodo (ker bosta otrokovo telesno ali duševno zdravje in razvoj zaradi ravnanja starša očitno in trajno oziroma nepovratno prizadeta ali ker je mogoče predvideti, da ne bo mogoče uresničiti osnovnih ciljev socializacije, kot je razvoj otroka v samostojno in hkrati družbeno bitje). Ob odločanju o utemeljenosti predloga CSD za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka (prvi odstavek 168. člena DZ) mora sodišče presoditi vse v tistem trenutku znane okoliščine konkretnega primera in oceniti, ali napolnjujejo pravni standard hude ogroženosti otroka. Po vložitvi ugovora staršev, ko se vzpostavi kontradiktornost, pa mora skrbno preveriti upravičenost ukrepa tudi z vidika ugovornih navedb staršev. Ne sme presojati le svojega odločanja ob izdaji začasne odredbe (za nazaj) s podatki, ki so bili na voljo takrat. Starša namreč lahko navajata dejstva in predlagata dokaze vse do odločitve sodišča o ugovoru zoper izdano začasno odredbo. Oceniti mora tudi, če morda pridejo v poštev manj invazivni ukrepi, ki jih zagotavlja družini CSD.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem brez privolitve - predlagatelj - najbližja oseba - pravica do osebne svobode - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - huda demenca - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje - pravica do pritožbe
V postopku odločanja o pridržanju v socialno varstvenem zavodu brez privolitve zakon razumno omogoča položaj udeleženca eni - t. i. najbližji - osebi nasprotnega udeleženca.
V postopku ugotovljena dejstva, kontekstualizirana s strokovnimi dognanji in oceno sodne izvedenke, prepričajo, da mehke oblike pomoči, ki so (bile) večidel oprte na trud žene nasprotnega udeleženca, niso več dovolj.
stroški stečajnega postopka - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka
V tem postopku ni mogoč preizkus utemeljenosti upraviteljeve odločitve, da je sprožil ustrezne postopke, niti presoja, ali so podane predpostavke za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Za presojo utemeljenosti izdaje soglasja k plačilu stroškov postopka zadošča, da ima sodišče podatek, za kateri konkretni postopek gre in ali gre za stroške iz 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
sodna taksa za postopek na prvi stopnji - naknadno plačilo sodne takse - nezakoniti sklep - preuranjen sklep - sodna poravnava - pridobitev premoženja - zmožnost plačila sodnih taks - plačilni nalog
Sodišče prve stopnje je spregledalo peti odstavek 15. člena ZST-1, ki določa, da sodišče naloži plačilo takse iz četrtega odstavka tega člena s plačilnim nalogom. Ta določba je odpravila dilemo, ki se je pojavljala v praksi sodišč glede vprašanja, na kakšen način naloži sodišče v plačilo sodne takse po 15. členu ZST-1. Pred uveljavitvijo novele ZST-1D, ki se uporablja od 12. 2. 2022 dalje, je bilo t. i. naknadno plačilo sodne takse po četrtem odstavku 15. člena mogoče naložiti tako s plačilnim nalogom kot sklepom.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pogodba o naročilu (mandat) - obligacija prizadevanja - uporabno dovoljenje - pridobitev uporabnega dovoljenja - oprava storitev - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - dolžna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - celovita dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da toženčeva (mandatarjeva) storitvena obveznost predstavlja obligacijo prizadevanja, iz katere izhaja pravica do plačila za njegov trud, nevezano na končni uspeh oziroma rezultat njegovega delovanja. Pravilno je tolmačilo glavni namen sodelovanja pravdnih strank: tj. toženčeve aktivnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - ponoven predlog - nova dejstva in okoliščine - zavrnitev ali zavrženje predloga
Obsojenec lahko tudi ko je že pravnomočno odločeno o njegovem predhodnem predlogu za alternativno izvrševanje kazni zapora, tak predlog vloži ponovno. Sodišče vsebinsko presoja vsak nov pravočasen predlog, če pa ugotovi, da se okoliščine od predhodne odločitve niso bistveno spremenile, ga po tretjem odstavku 129.a člena ZKP zavrže kot očitno neutemeljenega.
Ko je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je obsojeni zgolj ponovil predlog z isto vsebino kot v prejšnjem predlogu, ki je bil pravnomočno zavrnjen, bi tako predlog lahko tudi zavrglo. Tudi ponovna vsebinska odločitev o zavrnitvi predloga pa je pravilna.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZKolT člen 11, 28.
kolektivna tožba - postopek za oceno ustavnosti zakona - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - uporaba neveljavnega zakona - obrazloženost sklepa
Neutemeljen je očitek, da je sodišče prekinilo postopek zaradi presoje ustavnosti določb, ki jih v postopku ne bo moglo uporabiti. Stališče sodišča prve stopnje o protiustavnosti je usmerjeno v zakonsko ureditev, po kateri o reprezentativnosti upravičenega vlagatelja odloča sodišče. Gre za določbi 28. člena ZKolT, v kateri je med pogoji za odobritev kolektivne tožbe določeno izpolnjevanje pogojev glede reprezentativnosti tožeče stranke, in 11. člena ZKolT, ki za postopek s kolektivno tožbo določa smiselno in subsidiarno uporabo ZPP. Ti dve določbi sta bili vsebovani že v prvotnem zakonu (ZKolT 2017) in sta po uveljavitvi ZKolT-A ostali nespremenjeni. Sodišču prve stopnje se zato v izreku izpodbijanega sklepa ni bilo treba omejiti na ZKolT 2017.
SPZ člen 33, 33/3. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. ZOEE člen 143. ZPP člen 155, 155/1.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - sklep o motenju posesti - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - odklop električne energije - razvezana zakonca - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - izkazanost pogoja verjetnega nastanka težko popravljive škode - izjemen primer - protipravnost ravnanja - protipravno in samovoljno ravnanje - opustitev - vzpostavitev prejšnjega stanja - izvršljivost - odločitev o stroških postopka - potrebnost stroškov
Protipravno sta motila posest tožnikov na stanovanjski hiši oba toženca. Prvi toženec kot nekdanji lastnik hiše s tem, ko je odstopil od pogodbe o dobavi elektrike. Druga toženka kot nova lastnica pa s tem, ko nato ni sklenila nove pogodbe o dobavi. Oba toženca sta vedela, da v hiši živijo tožniki (otroka in razvezana žena toženca), ki jim bo operater zaradi sosledja teh ravnanj odklopil elektriko.
Življenje družini v domu brez elektrike onemogoča normalno zadovoljevanje nujnih življenjskih potreb, ker ne morejo kuhati, zaradi nedelovanja hladilnih naprav se jim kvarijo živila in nujno potrebna biološka zdravila, nimajo tople vode in ne ogrevanja, ne morejo do interneta, ne spremljati radia in televizije, ne polniti telefona. Grozijo jim torej težko popravljive posledice za njihovo telesno in duševno integriteto, kar upravičuje ureditveno začasno odredbo s priklopom na elektriko.
ureditev razmerij med starši in otroki - preživninska obveznost - mladoletni otroci - višina preživnine za otroka - ocena potreb - posplošenost navedb stranke - pravica do izjave v postopku - nepravilno vabljenje na sodišče - neodziv vabilu za narok - porazdelitev preživninskega bremena
Nasprotni udeleženec se neuspešno zavzema za drugačno razumevanje njegovih plačilnih list. Očitki, da se postavke "dodatki - potni stroški" ne bi smelo upoštevati, niso prepričljivi. Ta postavka je po višini najvišja in nasprotni udeleženec ni prepričljivo izkazal, da je namenjena le kritju stroškov na potovanju. Tudi v primeru, če bi bilo to res, je odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena pravilna. Nasprotni udeleženec ima z otroki le malo stikov, večinoma po lastni želji. To pomeni, da sta oba otroka večji del v oskrbi matere, zato je pravilna odločitev, da ta nosi 40 % njihovih potreb, nasprotni udeleženec pa 60 %.
izdaja odločbe brez izvedbe naroka - pasivnost toženca
Toženec je s svojo pasivnostjo, ko ni ponudil trditev in dokazov po tem, ko je tožnica tožbo dopolnila, onemogočil morebitno drugačno presojo sodišča prve stopnje.
Toženec na dopolnitev tožbe ni odgovoril, prav tako ni nasprotoval pisno sporočenemu stališču sodišča prve stopnje, da po njegovem mnenju dejansko stanje med strankama ni sporno. Svojih pavšalnih ugovornih navedb ni dopolnil niti kasneje, ko je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe utemeljila zahtevek tako po temelju kot po višini.
stečajni postopek - predujem - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - odgovornost poslovodstva
Pri odgovornosti poslovodstva za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka se poslovodstvu ne očita to, da je družba postala insolventna, ampak da je prepozno predlagalo začetek stečaja in zaradi tega ni toliko sredstev, da bi to zadoščalo za kritje začetnih stroškov.
Sklicevanje na okoliščine iz leta 2021 in 2022 ne morejo razbremeniti odgovornosti poslovodje, ki je šele leta 2025 predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju
Nepošiljanje poročil samo po sebi ne pomeni, da ne otežuje stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku. Če drugega ne, onemogoča skrben nadzor stečajnega upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti stečajnega dolžnika, ki mu jih nalaga zakon. Med temi obveznosti je tudi obveznost dolžnika, ki ni zaposlen in je sposoben za delo, da si prizadeva, da najde zaposlitev in ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati (401. člen ZFPPIPP). Dolžnikova dolžnost poročanja je namenjena kontroli, da si dolžnik res prizadeva najti zaposlitev in ne odkloni ponujene zaposlitve ali dela, katerega je sposoben opravljati; dolžnikova dolžnost prizadevanja za zaposlitev pa je namenjena oblikovanju in unovčevanju stečajne mase (1. točka prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Niti dolžnost poročanja dolžnika niti nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu stečajnega postopka, to je poplačilu upnikov.
Splošno psihofizično stanje dolžnikov v osebnem stečaju ni razlog, da bi jim bilo izpolnjevanje zakonskih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP bistveno oteženo. V tem primeru obveznosti stečajnih dolžnikov med preizkusnim obdobjem ne bi imele nobenega smisla. Odpust obveznosti stečajnih dolžnikov, ki pomeni poseg v pravico upnikov (do poplačila njihovih terjatev), v takšni situaciji ne bi bil več sorazmeren.