ZFPPIPP člen 14/2-3, 14/2-3(1), 14/2-3(2), 14/3-1, 121, 121/1. ZPP člen 206, 206/1
predhodni postopek zaradi insolventnosti - postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - verjetnost obstoja terjatve - nepravnomočna sodba - dokazovanje insolventnosti - domneva insolventnosti - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - smiselna uporaba določb ZPP
Upnik je insolventnost dolžnika gradil na zakonskih domnevah trajnejše nelikvidnosti in daljše plačilne nesposobnosti kot stanjih, ki dokazujeta insolventnost dolžnika. Vse zakonske domneve pa je temeljil na dejstvu obstoja terjatve (iz nepravnomočne sodbe), ki je le verjetno izkazana. Ker mora biti insolventnost dolžnika kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka dokazana, ta standard ne more biti izpolnjen, če zakonske domneve insolventnosti temeljijo na predpostavki, ki je le verjetno izkazana.
povračilo stroškov postopka - prijava terjatev v stečaju - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - načelo koncentracije
Iz 3. točke drugega odstavka in šestega odstavka 60. člena ZFPPIPP je jasno razvidno, da mora upnik v postopku zaradi insolventnosti prijaviti tudi vse stroške uveljavljanja terjatev, ki so mu do začetka stečajnega postopka že nastali, pri tem pa ni pomembno, ali je o teh stroških sodišče že odločalo. ZFPPIPP v 60. členu ne govori o pravnomočno odločenih stroških, temveč le o nastalih stroških. Gledano celovito oba postopka je treba upoštevati, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela. Toženi stranki pa tudi ni mogoče priznati povračila stroškov, ki so ji nastali z neupravičenim nasprotovanjem zahtevku.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 50
nagrada in stroški izvedenca - kriteriji za oceno zahtevnosti - osebni pregled pri sodnem izvedencu - stroškovnik - dvom v verodostojnost - poziv sodišča
Izvedenec utemeljeno opozarja, da je iz stroškovnika razvidno, da so pregledi trajali do pet ur, da je iz mnenja razvidno, kateri testi so bili opravljeni, in da je izvid (kot podlaga za podajo mnenja) obsežen. Ta dejstva ne dajejo podlage za zanesljiv sklep, da pregledi niso trajali po več kot tri ure. Če je sodišče ob navedenih podatkih podvomilo o verodostojnosti izvedenčeve navedbe, ga je bilo dolžno pozvati k pojasnilu.
ZFPPIPP člen 18, 18-3, 78, 78/2, 78/2-2, 78/2-5, 81, 81/1, 122. ZGD-1 člen 505. OZ člen 5
stečajni postopek nad pravno osebo - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - imenovanje v upniški odbor - ovire za imenovanje upnika v upniški odbor - ožje povezana oseba - načelo vestnosti in poštenja - obid prisilnih predpisov
Stečajni postopek nad dolžnikom je bil uveden 22. 4. 2009, začet pa 13. 8. 2009. Do takrat (od 27. 6. 2008) je bil A. A. dolžnikov družbenik in hkrati tudi eden od direktorjev. Iz sodnega registra za Š., ki je 6. 3. 2019 vložila zahtevo za vstop v upniški odbor, pa je razvidno, da je bil A. A. od 30. 11. 2006 do 13. 2. 2019 tudi direktor te družbe. Edini lastnik poslovnega deleža v Š. je K. d. o. o., čigar edini lastnik poslovnega deleža je sin A. A. B. B. Zato drži presoja sodišča prve stopnje, da ima Š. d. o. o., ki zahteva članstvo v upniškem odboru stečajnega dolžnika, preko lastnika poslovnega deleža v K. d. o. o. B. B., v razmerju do A. A., položaj ožje povezane osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00022949
OZ člen 131. ZPP člen 315
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - škoda - višina škode - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - obseg vezanosti na vmesno sodbo v odškodninskem sporu - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine
Razen gradnje objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo, šport in rekreacijo ter določenih pomožnih objektov na območju tožnikove nepremičnine v skladu z veljavnimi prostorskimi akti niso bile dopustne gradnje novih stanovanjskih, poslovnih ali kakršnihkoli drugih tržno zanimivih objektov. Izven takšnih omejitev novogradnje pa so bile kot izjema dopustne rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, torej gradnje v zvezi z že zgrajenimi objekti. Tožniku je zaradi toženkinega protipravnega rušenja objekta nastala škoda zaradi manjvrednosti nepremičnine, in sicer v višini razlike med vrednostjo zemljišča brez objekta ter vrednostjo zemljišča z dotrajanim objektom in možnostjo dodatne izrabe nepremičnine, vezane na obstoječi objekt.
ZPP člen 207, 215, 216, 226, 227, 227/1, 251. OZ člen 642, 642/2
materialno procesno vodstvo - edicijska dolžnost - trditveno in dokazno breme - prehod procesnega dokaznega bremena - prosti preudarek - substanciranje dokaznega predloga - informativni dokaz z izvedencem
Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožeča stranka ni zadostila pravilu o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ker ni niti zatrjevala oziroma predložila ustreznih dokazov. Kateri so ključni za odločitev v tej zadevi, se je pokazalo šele ob zaslišanju zakonitih zastopnikov pravdnih strank in prič. Kot je pravilno poudarilo sodišča prve stopnje, je šele ob njihovih iizpovedbah postalo jasno, da gradbena dnevnika predstavljata le popis izvedenih del, za katere pravdni stranki želita, da jima jih potrdi G. d.o.o. in da ne gre, kot je zatrjevala tožeča stranka, za gradbeno knjigo. Končne gradbene knjige, na podlagi katere bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti višino vtoževane terjatve, tožeča stranka ni predložila. Trdila je sicer, da je nima in zatrjevala, da jo ima tožena stranka. V nasprotju s pritožbo, ki očita sodišču prve stopnje, da bi moralo tožečo stranko v skladu s prvim odstavkom 227. člena ZPP pozvati k predložitvi podpisane gradbene knjige, višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno. Sama tožeča stranka v pritožbi navaja, da jo je sodišče prve stopnje opozorilo, da bi morala predlagati edicijski postopek glede gradbene knjige oziroma, da njeni dokazi niso zadostni. Tožeča stranka na to ni odreagirala. Brez ustreznega predloga ter trditvene in dokazne podlage sodišče takšnega postopka ne more izvesti.
spor o pristojnosti - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - subjektivni kriterij za gospodarski spor
Tožeča stranka, ki je v predlogu za izvršbo (tožbi) poleg imena in priimka označena še z oznako N.D.D.K., je fizična oseba (nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji) in ni oseba iz 481. člena Zakona o pravdnem postopku.
posestno varstvo - motenje posesti - zadnje stanje posesti - pravica do posesti - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov
Pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, ki je po pregledu priloženih fotografij in listin o staležu govedi, sledilo tožencema, da sta na spornem področju posest izvajala ona in je bilo njuno izvajanje razvidno navzven s tem, ko sta parcelo ogradila z električnim pastirjem in se je tam paslo tibetansko govedo. Zato z izkopom zemljišča okrog postavljenega križa do motenja posesti tožnice, ki ni izkazala, da bi takrat lahko dostopala do njega, ni prišlo.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - nujni dedič - nujni deleži v naravi - izplačilo nujnega dednega deleža - delitev dediščine - neznano bivališče - začasni zastopnik
Neutemeljeno se pritožba zavzema, da je nujna dedinja že prejela denarno izplačilo tudi za nujni delež na pozneje najdenem premoženju. Navedeno namreč posega že na področje delitve dediščine, kar ni predmet sklepa o dedovanju, razen izjemoma, ko dediči skladno s tretjim odstavkom 214. člena ZD sporazumno predložijo delitev in način delitve. Glede na to, da volje nujne dedinje B. M. sodišče ni moglo ugotoviti, je pravilno zaključilo, da ji lahko nujni delež prizna le v naravi. Vsa morebitna sporna vprašanja o delitvi obravnavanega premoženja med dedinjama bodo lahko predmet posebnega postopka o delitvi solastnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022893
ZPP člen 99. OZ člen 6, 768, 782
odškodninska odgovornost odvetnika - odvetniška napaka - prenehanje mandatne pogodbe - odstop od mandatne pogodbe - pooblastilo - preklic pooblastila - zahteva pisnosti - vzročna zveza
Pritožba neutemeljeno navaja, da bi tožnik lahko le pisno odstopil od mandatne pogodbe. V pisni obliki mora biti dano ali preklicano le pooblastilo (gre za t.i. zunanje razmerje, ki je odločilno v razmerju do tretjih oseb). Za sklenitev ali odstop od mandatne pogodbe (tu gre za notranje razmerje med strankama) pa pisna oblika ni predpisana.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - obstoječe pravno razmerje - izkazana javna korist
V skladu z določilom 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje. Ker v obravnavanem primeru pravno razmerje, zaradi katerega je bil postopek prekinjen, še ne obstaja, prekinitev postopka ni dopustna.
ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1, 29, 29/3. ZPP člen 154, 154/1, 433, 433/2
stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - smiselna uporaba določb ZPP - kriterij uspeha
Pravna podlaga, na podlagi katere je najemodajalec uveljavljal svoj zahtevek, so določbe ZPSPP glede sodne odpovedi, v primeru uspeha z izpraznitvenim nalogom, pa je najemodajalec upravičen tudi do povrnitve stroškov postopka.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - trajanje pridržanja
Glede na mnenje izvedenca, da nasprotna udeleženka potrebuje čas zdravljenja dva meseca, je sodišče pravilno določilo čas zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom. Izvedenec je pojasnil, da je od zadnjega zadržanja prišlo celo do poslabšanja njenega zdravstvenega stanja, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča čas dveh mesecev potreben za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.
odločitev o pravdnih stroških - rok za priglasitev stroškov postopka - priglasitev stroškov do konca glavne obravnave - sodna taksa za sodbo - nastanek taksne obveznosti - dodatni sklep
Stranka mora zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, razen, če gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja (tretji odstavek 163. člena ZPP).V konkretnem primeru je bil zadnji narok pred izdajo sodbe, s katero je bilo odločeno o stroških postopka, opravljen 13. 4. 2017. Tožnica, ki ji je obveznost plačila sodne takse za sodbo nastala že 20. 6. 2013, bi morala zato najkasneje takrat zahtevati tudi povračilo takse za sodbo. Ker tega ni storila, je njen predlog, da se ji ta strošek (dodatno) prizna, prepozen in ga je treba zavreči.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 36, 36/1, 36/2, 36/3. ZPP člen 370, 370/1, 394, 394-10
vrnitev sodne takse - predlog za obnovo postopka - nastanek taksne obveznosti - zavrnitev predloga za obnovo postopka - razmerje med predlogom za obnovo postopka in revizijo
Pritožnica je naprej vložila predlog za obnovo postopka in potem še revizijo zoper odločbo v rednem postopku. S prvim izrednim sredstvom je bila neuspešna, z drugim uspešna. Kot nedvomno izhaja iz samih določb ZPP, gre za dva ločena postopka, ki ju je tožnica vodila. Ni mogoča razlaga, kot jo ponuja pritožnica, da zaradi uspeha z enim izrednim pravnim sredstvom, to pomeni tudi uspeh drugega (izrednega) pravnega sredstva, saj se pri obeh presojajo povsem drugi dejanski stanovi upoštevaje druge pravne podlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022644
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 354, 354/1, 358, 358-3, 371, 371/1-9, 498, 498/1
neupravičen promet s prepovedanimi drogami - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - dajanje v promet - hramba z namenom prodaje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - prekoračitev obtožbe
Abstraktni in konkretni del obtožnice sicer predstavljata celoto, a je sodišče vezano na dejstveni, torej konkretni opis zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja in ne na prepis abstraktnih zakonskih znakov. Pri pravno relevantnih dejstvih sme sodišče izpustiti iz opisa dejanskega stanja posamezne oblike izvršitvenega dejanja, če so od večih alternativnih oblik dokazane samo nekatere. Ni pa dopustno konkretnega opisa dopolniti z izvršitveno obliko, za katero je sodišče prve stopnje ocenilo, da je dokazana, pa je prej konkretni del obtožnega akta ni vseboval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022862
SPZ člen 65, 65/2, 100. SZ-1 člen 3, 23. ZPP člen 333, 333/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3
varstvo lastninske pravice - varstvo skupne lastnine - varstvo solastnine - skupna lastnina - solastnina - nedoločeni deleži - domneva enakih deležev - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - varstvo na celi stvari - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - rok za pritožbo - prehodna določba
Ker so tožniki trdili, da sporne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k več stavbam, bi morali s tožbo zahtevati ugotovitev skupne lastnine in ne zgolj ugotovitev lastnine. To, da v zahtevku tožniki niso opredelili deležev, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom v zahtevku navedenih stavb, namreč še ne pomeni, da so zahtevali ugotovitev skupne lastnine. Tudi pri solastnini namreč ni nujno, da so solastniški deleži določeni - če niso, se domneva, da so enaki (glej drugi odstavek 65. člena SPZ). Ker tožniki zahtevka kljub ugovorom toženke v teku postopka niso popravili, je zaključek sodišča, da je tožba nesklepčna, pravilen. Tožba je nesklepčna tudi zato, ker tožniki pri postavitvi zahtevka niso upoštevali določila 100. člena SPZ. Ta jim, ob upoštevanju ponujenih trditev, sicer daje pravico do tožbe za varstvo skupne lastnine, pri čemer tudi ni nujno, da so bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani zajeti s tožbo vsi skupni lastniki, vendar pa tako varstvo lahko zahtevajo le na celi stvari in le v korist vseh skupnih lastnikov.
ZPP člen 156, 156/1, 156/2, 286, 286/2, 286a, 286a/5
povrnitev pravdnih stroškov - separatni pravdni stroški - krivda stranke - krivda stranke glede navajanja novih dejstev in dokazov - prekluzija navajanja dejstev in dokazov
Kriterij krivde je korektiv temeljnega pravila o povrnitvi pravdnih stroškov - po uspehu, pojem krivde iz 156. člena ZPP pa zajema dejanja iz malomarnosti oziroma dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka. Ker sodišče tožeči stranki ni omejilo pravice iz prvega odstavka 286. člena ZPP, ji ni mogoče očitati malomarnosti, ker je šele na prvem naroku za glavno obravnavo navedla dejstva in ponudila dokaze. S to pravico je bila seznanjena z vabilom na prvi narok za glavno obravnavo in jo je lahko izkoristila.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročitev sodbe sodišča prve stopnje - potrdilo o vročitvi - vložitev pritožbe
Za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se v skladu z utrjenim stališčem sodne prakse uporablja pravilo o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti iz 42. člena ZIZ, po katerem lahko stranka predlaga razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop - otrokova korist - konfliktnost med starši
Ureditvena začasna odredba je omejena le na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejanska situacija takšna, da otroku grozi nasilje ali težko nadomestljiva škoda, zaradi česar je potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj.