Za prenehanje zavarovalne pogodbe glede na že citirano določilo četrtega odstavka 937. člena OZ ni dovolj zgolj, da zavarovalnica zavarovalca opomni, da premija ni plačana in da jo je dolžan povrniti v roku trideset dni od prejema opomina, sicer bo nastopilo razdrtje pogodbe, temveč mora biti takšno opozorilo poslano s priporočeno pošiljko.
kazniva dejanja zoper pravosodje - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - vplivanje na priče - grožnja
Pri predmetnem kaznivem dejanju je objekt varstva integriteta sodnih in drugih pravnih postopkov ter s tem avtoriteta organa, ki tak postopek vodi. Namen vplivanja na priče mora biti zunanje manifestiran in tako iz besed vsakokratnega obtoženca objektivno razpoznaven. V primeru izreka groženj ni odločilno, ali je namen vplivanja na priče jasno izražen že v samih besedah, ampak je vprašanje namena treba ocenjevati glede na celoten kontekst, v katerem so bile grožnje izrečene.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - zakonski znaki kaznivega dejanja - varnost pri delu - zagotavljanje varnega delovnega okolja - blanketna norma - varstvo in zdravje pri delu - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - delodajalec - odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca - poškodba delavca - poškodba delavca pri delu
Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po drugem odstavku 201. člena KZ-1 lahko stori vsaka oseba, ki bi v delovnem procesu morala zagotoviti varne delovne pogoje in ne le delodajalec osebe, ki se pri delu poškoduje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00019000
ZFPPIPP člen 53, 53/6, 341, 341/7, 342, 342/5, 344, 347. ZUreP-1 člen 91. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 260. ZPNačrt člen 105, 105/1, 105/3. OZ člen 59, 508, 512, 513. ZPP člen 350, 350/2, 360, 360/1.
stečajni postopek - prodaja nepremičnine - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - sestava sodišča - sklep o ugovoru - ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca - predkupna pravica - potrdilo o namenski rabi - zakoniti predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice - nameravana prodaja - relativno razmerje - najboljši ponudnik - prostorski ukrepi - vezanost sodišča na pritožbeni predlog - pritožba zoper sklep o prodaji
Višje sodišče je vezano na pritožbene razloge, ne pa na predlog končne rešitve.
Ker je sklep iz šestega odstavka 53. člena ZFPPIPP sklep sodnika o ugovoru zoper sklep strokovnega sodelavca, pritožbeni preizkus v primeru zavrnitve ugovora nujno vsebuje tudi preizkus osnovnega sklepa - v tem primeru sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. Ker ta sklep ni imel razlogov glede predkupnega upravičenca, je višje sodišče tudi ta sklep razveljavilo na podlagi istega pritožbenega razloga.
Ni dvoma, da lahko upravitelj, če meni, da prvi predlog ni utemeljen, tega kasneje – do izdaje sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe spremeni oziroma vloži nov predlog. To je tudi skladno z naravo stečajnega postopka kot nepravdnega postopka.
V stečajnem postopku je sodišče prve stopnje dolžno paziti na zakonitost izvedbe prodaje, med drugim je dolžno paziti tudi na to, da se morebitnemu predkupnemu upravičencu v postopku prodaje zagotovi možnost udeležbe na način, kot to določa 347. člen ZFPPIPP (na to je dolžno paziti, četudi ni izrecno omenjeno v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP).
Povsem zadošča, da se je upraviteljica pri presoji obstoja zakonite predkupne pravice oprla na podatke iz potrdil o namenski rabi.
Za ta stečajni postopek je pomembno le to, da se je zaradi uveljavitve predkupne pravice v stečajno maso nateklo enako kupnine, kot če bi bil kupec pritožnik.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 226, 226/4, 226/4-1, 226/4-4, 226/4-5, 226/4-5(2), 226/4-5(3), 226/4-6, 359, 371. SPZ člen 128.
stečajni postopek - splošna stečajna masa neznatne vrednosti - posebna stečajna masa - ločitvena pravica - zastavna pravica - končni načrt razdelitve posebne stečajne mase - končni načrt posebne razdelitvene mase - predračun stroškov stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - končanje stečajnega postopka
Pravilo iz tretje alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP je izjema, še posebej glede na določilo 128. člena SPZ, ki jo je zato treba ozko razlagati. V obravnavani zadevi ni mogoče trditi, da bi bila splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Res je manjša, kot pa so stroški, ki izhajajo iz predračuna stroškov stečajnega postopka. To pa še ne pomeni, da bi bila že zato neznatna, je le premajhna. Delež vrednosti posebne stečajne mase v skupni stečajni masi pa ni in ne more biti merilo neznatnosti splošne stečajne mase. Ni pa dopustno, da bi se posebno stečajno maso obremenjevalo z vsemi stroški stečajnega postopka, hkrati pa bi se opravila tudi delitev splošne stečajne mase, delitev splošne stečajne mase ne more biti opravljena na račun poplačila ločitvenega upnika. Stečajna masa ni neznatna, v prvi vrsti pa je treba prav to splošno stečajno maso porabiti najprej za poplačilo stroškov postopka, ki praviloma ne bremenijo posebne stečajne mase. Ker splošna stečajna masa ni neznatne vrednosti, iz nje pa je mogoče plačati tudi vse stroške arhiviranja, ta strošek posebne stečajne mase ne more obremenjevati. V obravnavani zadevi je verjetno, da vsi stroški, ki posebne stečajne mase sicer ne bremenijo, ne bodo mogli biti poplačani iz splošne stečajne mase. Povsem dopustno je, da bo razlika stroškov bremenila posebno stečajno maso. V obravnavani zadevi je namreč pritožnik, ki je ločitveni upnik, tudi predlagatelj stečajnega postopka. Glede na to, da bo splošna stečajna masa najverjetneje v celoti porabljena za plačilo stroškov postopka, se ta postopek vodi le v korist predlagatelja stečajnega postopka – pritožnika, ki bi do poplačila lahko prišel tudi v izvršilnem postopku.
terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine - sodba presenečenja - zastaranje
Sodišče je upoštevalo, da je toženka začasno pridobila lastninsko pravico na temelju prodajne pogodbe z dne 20. 3. 2007 (priloga A2) ter, da zaradi dogovora o začasni pridobitvi lastninske pravice pri pridobljenem stvarnopravnem stanju ne more vztrajati. Toženko veže obligacijsko pravna obveznost iz fiduciarnega posla, zato mora prenesti svoja upravičenja na tožnico. Z obravnavano tožbo torej uveljavlja zahtevek na izpolnitev fiduciarne pogodbe, konkretno zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi katerega bo prišla do vknjižbe lastninske pravice pri sporni nepremičnini.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (2004) člen 6, 6/3, 6/4.
gospodarski spor majhne vrednosti - pasivna legitimacija - upravnik - večstanovanjska stavba - gospodarska javna služba - dimnikarska storitev - uporabnik kurilne naprave - domneva - izpodbojna pravna domneva
V uredbi je vzpostavljena domneva, da je v večstanovanjski stavbi uporabnik male kurilne naprave upravnik, razen če ta dokaže, da je v skladu s prejšnjim odstavkom uporabnik druga oseba (npr. etažni lastniki). Toženka je to domnevo izpodbila, ko je tožnici še pred pravdo vsak mesec pošiljala izpiske dolžnikov, iz katerih so razvidni vsi podatki, potrebni za izterjavo neplačanih stroškov od etažnih lastnikov.
V enostanovanjskih stavbah je praviloma lastnik stavbe tisti, ki malo kurilno napravo in uporablja in nadzoruje, v večstanovanjskih stavbah z upravnikom pa je zadeva drugačna, in je zato potrebno (enotno) definicijo uporabnika iz tretjega odstavka 6. člena Uredbe temu primerno razlagati. Po prepričanju višjega sodišča je ključno – kar je skladno tudi s siceršnjo ureditvijo odgovornosti upravnika za obratovalne stroške stavbe - kdo so dejanski koristniki (uporabniki) malih kurilnih naprav.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013558
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-2(2), 19, 20, 212, 212/1, 213, 213/1, 213/1-1, 213/3, 214, 214/1, 231, 231-3, 231-3(2). SPZ člen 128, 128/1. OZ člen 239, 239/1, 299, 299/1.
predlog za začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija upnika - pogoji za začetek stečajnega postopka - potrjena prisilna poravnana - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - zamuda dolžnika - ločitvena pravica - zavarovane terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - zamuda s plačilom zavarovane terjatve - načrt finančnega prestrukturiranja - izvedba ukrepov finančnega prestrukturiranja - prednostno poplačilo - zapadlost terjatve ločitvenega upnika - dospelost terjatve - domneva insolventnosti
Ločitvena pravica je pojem insolvenčnega prava, ki zajema različne pravice stvarnega in obligacijskega prava, ki dajejo upniku pravico do prednostnega plačila njegovih terjatev iz določenega dolžnikovega premoženja pred drugimi upniki. V praksi se kot ločitvena pravica največkrat pojavlja zastavna pravica.
Zastavna pravica je pravica in ne dolžnost, upnik je torej ni dolžan izkoristiti.
Zamuda je stanje, ki nastane, če dolžnik v obligacijskem razmerju ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev, to je v trenutku njene zapadlosti. Predpostavki dolžnikove zamude sta zapadlost obveznosti in neizpolnitev s strani dolžnika. Z nastopom zamude dolžnikova obveznost izpolnitve ne preneha, upnik lahko še naprej od dolžnika zahteva izpolnitev. Obenem z izpolnitvenim zahtevkom pa lahko upnik začne uresničevati prednostne poplačilne pravice iz naslova zavarovanja.
ZFPPIPP ne ureja vsebine poplačilnega upravičenja (tako da bi določal posebna pravila o uveljavitvi tega upravičenja), zato se za uveljavitev ločitvene pravice (poplačilnega upravičenja, ki ga vključuje) uporabljajo splošna pravila, ki urejajo uveljavitev ločitvene pravice ustrezne vrste. Zato moramo pri uporabi (razlagi) posebnih pravil ZFPPIPP o učinkih postopkov zaradi insolventnosti na terjatve, zavarovane z zastavno pravico, ustrezno upoštevati splošna pravila SPZ in OZ, ki urejajo uveljavitev zastavne pravice (poplačilnega upravičenja kot materialnopravnega upravičenja, ki ga vključuje zastavna pravica).
Prisilna poravnava je proces, ki traja vse do izteka časa, za katerega je odloženo plačilo nezavarovanih terjatev.
Po izvedbi ukrepov finančnega prestrukturiranja oz. izteku rokov za odlog plačila, določenih v pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, ni več razloga za uporabo posebnih pravil ZFPPIPP o učinkih postopkov zaradi insolventnosti na terjatev, zavarovano ločitveno pravico. Povedano drugače, uporabiti je treba splošna pravila SPZ in OZ o poplačilnem upravičenju, ki ga vključuje zastavna pravica.
Po poteku obdobja, za katerega je bilo odloženo plačilo nezavarovanih terjatev oz. po izvedbi ukrepov iz potrjene prisilne poravnave lahko ločitveni upnik pravovarstveni zahtevek za prisilno uveljavitev svoje terjatve uveljavlja iz kateregakoli premoženja dolžnika in ne le iz predmeta zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00014439
ZPP člen 214, 214/1, 316, 316/1, 316/4, 451, 452, 453. OZ člen 921, 937, 937/3, 937/4.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - zavarovalna pogodba - posledice, če premija ni plačana - neplačana premija - prekluzija dejstev in dokazov
Priznanje dejstev je procesno dejanje, s katerim pravdna stranka izjavi, da so resnične dejanske navedbe, na katerih njen nasprotnik v pravdi gradi svoj zahtevek. Pri izjavi tožene stranke gre za priznanje dejstva (oziroma trditve nasprotne stranke o pravno pomembnem dejstvu). Tako dejanje ima po prvem odstavku 214. člena ZPP za posledico le, da priznanih dejstev ni treba dokazovati. Ker torej tožena stranka zahtevka ni pripoznala, je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi sodbo na podlagi pripoznave izdalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 316. člena ZPP.
ZPP člen 115, 115/1, 115/2, 229, 229/1, 241, 241/1, 241/5.
denarna kazen priči - pogoji za preložitev naroka - opravičilo izostanka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - bolezen kot opravičljiv razlog - izkazano opravičilo - zdravniško opravičilo - načelo hitrosti postopka - načelo ekonomičnosti postopka
Po določbi prvega odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Zaradi zdravstvenih razlogov sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter priči onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Na dan drugega naroka je priča na sodišče naslovila obvestilo, da se sojenja ni udeležila iz zdravstvenih razlogov (bolniški stalež), vendar opravičila ni predložila na predpisanem obrazcu (prim. drugi odstavek 115. člena ZPP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da priča razlogov, ki bi opravičevali njen izostanek, ni izkazala.
Ker se priča ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila vabljena, za izostanek pa ni predložila ali navedla opravičljivega razloga, je odločitev sodišča prve stopnje o denarni kazni pravilna. Sodišče je dolžno postopati hitro, brez nepotrebnega odlašanja in zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. To je bilo onemogočeno s pritožničinim ravnanjem. Priča, ki v pritožbi niti ne trdi, da bi opravičilo podala na predpisanem obrazcu, se zato na svoje zdravstvene težave na dan naroka v pritožbi ne more več uspešno sklicevati.
stroški nepravdnega postopka - krivdno povzročeni stroški - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki
Pojem krivde iz petega odstavka 35. člena ZNP zajema dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka. Upiranje nasprotnega udeleženca predlogu predlagateljice za spremembo oziroma omejitev njegovih stikov z mld. sinom, uveljavljanje procesnih pravic v zvezi z izvedenimi dokazi in uveljavljanje sredstev zavarovanj za dosego večjega obsega stikov z otrokom, ne pomenijo ravnanj, ki bi pomenila zlorabe procesnih pravic z namenom zavlačevanja postopka in ki bi s tem pogojevala uporabo določbe petega odstavka 35. člena ZNP.
Pri tem je potrebno upoštevati posebno naravo leasing pogodbe. Formalni lastnik avtomobila je leasingodajalec, že odplačani obroki leasinga pa predstavljajo nastanek skupnega premoženja. V ekonomskem pogledu je na podlagi plačanih obrokov prišlo do oblikovanja skupnega premoženja v delu, v katerem sta predlagateljica in nasprotni udeleženec avto že odplačala. Glede na to je zaključek sodišča prve stopnje, da vozilo na leasing spada v skupno premoženje, pravilen.
Ker tožeča stranka ne trdi, da bi v postopku pred sodiščem prve stopnje bodisi umaknila tožbo zaradi izpolnitve zahtevka tožene stranke, bodisi, da bi o vsebini poravnave oziroma dogovoru o porazdelitvi stroškov med strankama sodišče pravočasno obvestila, sodišče prve stopnje stroškovnega dela dogovora med strankama ob izdaji izpodbijanega sklepa ni moglo upoštevati, pritožnica pa se v pritožbi nanj ne more več uspešno sklicevati.
Institut, na podlagi katerega sodišče ugotavlja dejstva o vročitvi, je vročilnica, ki ima lastnost javne listine in potrjuje za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi. Prvič, da je bilo določeno pisanje naslovniku vročeno in drugič, kdaj se je to zgodilo. Pravilno izpolnjena vročilnica zato dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve. Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, če se ne dokaže nasprotno.
Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, zgolj z zanikanjem prejema pošiljke, kot to počne pritožnica, pa zgornje zakonske domneve ni mogoče ovreči.
plačilo zavarovalnih premij - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - zavarovalna pogodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni izpolnil svoje pogodbeno dogovorjene obveznosti, ker ni plačal vseh zapadlih zavarovalnih premij in je z enostransko izjavo predčasno sicer odstopil iz pogodbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec dne 7. 1. 2014 podal tožnici zahtevek za odstop od obeh zavarovalnih pogodb in je toženčevo izjavo sodišče tudi štelo za enostranski odstop od pogodbe, vendar sta obe citirani pogodbi bili sklenjeni za 10 let in zato izjava o odstopu tožene stranke lahko učinkuje šele po preteku treh let in z iztekom šestmesečnega odpovednega roka, kot to določa tretji odstavek 946. člena OZ.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - objektivizacija odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
Ker torej tožnica ni ravnala v skladu s sklepom o popravi oziroma dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje zakonito postopalo po 5. odstavku 108. člena ZPP in tožbo zavrglo.
ZDR člen 6a, 45, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 8, 47.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tudi če se tožnikova pričakovanja glede položaja pri toženi stranki niso uresničila, čeprav je sodeloval pri njenem ustanavljanju, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v primeru, če so bile pomembne naloge zaupane drugim delavcem, to sodi v okvir svobode poslovnih odločitev tožene stranke in organizacije dela, njenih odločitev o postavljanju vodilnih delavcev ter delitev pristojnosti ni mogoče opredeliti za nezakonitega ali nedopustnega. Zaradi tega ni mogoče šteti, da je bil povsem izključen iz delovnega okolja oziroma degradiran v smislu, da bi to predstavljalo trpinčenje.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014243
ZSSloV člen 53.. ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 98c, 98c/1, 98c/2.. OZ člen 165, 243, 246, 299, 299/1.. URS člen 33.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - pravica do zasebne lastnine - misija
Po dosedanji sodni praksi je delovno sodišče denarne prejemke iz delovnega razmerja delavcem prisodilo tako, da je poleg obveznosti plačila prisojenega zneska naložilo delodajalcu tudi obveznost obračuna in plačila davkov in prispevkov v zvezi s temi zneski. Pri tem je izhajalo tudi iz stališča Ustavnega sodišča RS v zadevi št. U-I-281/09 z dne 22. 11. 2011, po katerem prispevek, ki je vezan na delovno razmerje, pomeni določeno (pravno varovano) upravičenje delavca (zavarovanca), da ga bo delodajalec, ki ga je dolžan odvesti, tudi dejansko odvedel oziroma plačal. S pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS je varovano upravičenje delavca (zavarovanca), da delodajalec obveznost plačila prispevkov, ki sestavljata celoto, tudi dejansko izvede. Iz navedenega stališča Ustavnega sodišča RS sledi (pravno) varstvo delavca v zasebnem interesu, ki ima v primeru kršitve oziroma ogroženih pravic iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem tudi zahtevek za izpolnitev upravičenja do odvoda in plačila prispevkov, se pravi pravovarstveni zahtevek v individualnem delovnem sporu.
Glede na stališča, ki jih je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 zavzelo Vrhovno sodišče RS, in ob njegovem poudarku na neustreznost dosedanje sodne prakse, pritožbeno sodišče zaključuje, da v primerih, kot je obravnavani (ko tožnik zahteva izplačilo neto nominalnega zneska odškodnine iz delovnega razmerja in obračun bruto zneska odškodnine na neto vtoževano osnovo ter odvod pripadajočih davkov in prispevkov od bruto zneska odškodnine), sodišče v delovnem sporu ni pristojno za odločanje o tem, ali je tožena stranka kot delodajalec dolžna obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katere osnove jih je dolžna obračunati in plačati. To pomeni, da po spremenjeni sodni praksi odločanje o davkih in prispevkih (v takšnih primerih kot se odloča v tem individualnem delovnem sporu) ni več v sodni pristojnosti.
ZZZ-1 člen 8, 8/4.. ZJU člen 24, 24/1.. ZDR-1 člen 46.
odškodninska odgovornost delodajalca - obveznost varovanja delavčeve osebnosti - protipravnost - dostojanstvo pri delu
Sporno elektronsko sporočilo, v katerem je zapisano, da mu ni treba soliti pameti, in da lahko mail naslovi na ministra, papeža in božička, je primer neustrezne komunikacije, ki je tožena stranka ne bi smela dopuščati. Kljub navedenemu, navedene besede še ne pomenijo nedopustnega posega v tožnikovo osebnost in dostojanstvo oziroma protipravnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost tožene stranke.
Utemeljeno pa tožnik v pritožbi nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da prepoved tožniku do vstopa v službene prostore po opravljanem nadzoru na veleposlaništvu ne pomeni protipravnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost tožene stranke. Izrečeni ukrep mora biti namreč zakonit in izveden tako, da se varuje dostojanstvo (osebnost) delavca.