Sodišče seveda ni dolžno oziroma tudi ne more stranke poučevati v smislu postavljanja dejanskih tožbenih trditev in tožbenega zahtevka, saj bi na ta način privilegiralo eno stranko postopka.
terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine - sodba presenečenja - zastaranje
Sodišče je upoštevalo, da je toženka začasno pridobila lastninsko pravico na temelju prodajne pogodbe z dne 20. 3. 2007 (priloga A2) ter, da zaradi dogovora o začasni pridobitvi lastninske pravice pri pridobljenem stvarnopravnem stanju ne more vztrajati. Toženko veže obligacijsko pravna obveznost iz fiduciarnega posla, zato mora prenesti svoja upravičenja na tožnico. Z obravnavano tožbo torej uveljavlja zahtevek na izpolnitev fiduciarne pogodbe, konkretno zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi katerega bo prišla do vknjižbe lastninske pravice pri sporni nepremičnini.
Prvostopenjsko sodišče tako zaključek o 50 % soprispevku tožnika k nastanku škodnega dogodka utemeljeno opira na v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe izpostavljena dejstva, pri čemer pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju poudarja predvsem dejstvi, da je tožnik sam prosil I.S., da naj premakne tovorno vozilo z namenom, da bi se jabolka enakomerno porazdelila, zato bi moral sunkoviti premik vozila pričakovati ter skladno z namenom premika sestopiti z vozila, sicer pa vsaj zavzeti stabilen položaj, kar pa stoječi položaj sigurno ni.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Tožnica kljub jasnim navodilom iz sklepa ni podala svojega soglasja niti soglasja družinskih članov, kar bi sodišču po uradni dolžnosti omogočalo pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, zato je pravilna odločitev o zavrženju predloga kot nepopolnega.
Za prenehanje zavarovalne pogodbe glede na že citirano določilo četrtega odstavka 937. člena OZ ni dovolj zgolj, da zavarovalnica zavarovalca opomni, da premija ni plačana in da jo je dolžan povrniti v roku trideset dni od prejema opomina, sicer bo nastopilo razdrtje pogodbe, temveč mora biti takšno opozorilo poslano s priporočeno pošiljko.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 226, 226/4, 226/4-1, 226/4-4, 226/4-5, 226/4-5(2), 226/4-5(3), 226/4-6, 359, 371. SPZ člen 128.
stečajni postopek - splošna stečajna masa neznatne vrednosti - posebna stečajna masa - ločitvena pravica - zastavna pravica - končni načrt razdelitve posebne stečajne mase - končni načrt posebne razdelitvene mase - predračun stroškov stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - končanje stečajnega postopka
Pravilo iz tretje alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP je izjema, še posebej glede na določilo 128. člena SPZ, ki jo je zato treba ozko razlagati. V obravnavani zadevi ni mogoče trditi, da bi bila splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Res je manjša, kot pa so stroški, ki izhajajo iz predračuna stroškov stečajnega postopka. To pa še ne pomeni, da bi bila že zato neznatna, je le premajhna. Delež vrednosti posebne stečajne mase v skupni stečajni masi pa ni in ne more biti merilo neznatnosti splošne stečajne mase. Ni pa dopustno, da bi se posebno stečajno maso obremenjevalo z vsemi stroški stečajnega postopka, hkrati pa bi se opravila tudi delitev splošne stečajne mase, delitev splošne stečajne mase ne more biti opravljena na račun poplačila ločitvenega upnika. Stečajna masa ni neznatna, v prvi vrsti pa je treba prav to splošno stečajno maso porabiti najprej za poplačilo stroškov postopka, ki praviloma ne bremenijo posebne stečajne mase. Ker splošna stečajna masa ni neznatne vrednosti, iz nje pa je mogoče plačati tudi vse stroške arhiviranja, ta strošek posebne stečajne mase ne more obremenjevati. V obravnavani zadevi je verjetno, da vsi stroški, ki posebne stečajne mase sicer ne bremenijo, ne bodo mogli biti poplačani iz splošne stečajne mase. Povsem dopustno je, da bo razlika stroškov bremenila posebno stečajno maso. V obravnavani zadevi je namreč pritožnik, ki je ločitveni upnik, tudi predlagatelj stečajnega postopka. Glede na to, da bo splošna stečajna masa najverjetneje v celoti porabljena za plačilo stroškov postopka, se ta postopek vodi le v korist predlagatelja stečajnega postopka – pritožnika, ki bi do poplačila lahko prišel tudi v izvršilnem postopku.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (2004) člen 6, 6/3, 6/4.
gospodarski spor majhne vrednosti - pasivna legitimacija - upravnik - večstanovanjska stavba - gospodarska javna služba - dimnikarska storitev - uporabnik kurilne naprave - domneva - izpodbojna pravna domneva
V uredbi je vzpostavljena domneva, da je v večstanovanjski stavbi uporabnik male kurilne naprave upravnik, razen če ta dokaže, da je v skladu s prejšnjim odstavkom uporabnik druga oseba (npr. etažni lastniki). Toženka je to domnevo izpodbila, ko je tožnici še pred pravdo vsak mesec pošiljala izpiske dolžnikov, iz katerih so razvidni vsi podatki, potrebni za izterjavo neplačanih stroškov od etažnih lastnikov.
V enostanovanjskih stavbah je praviloma lastnik stavbe tisti, ki malo kurilno napravo in uporablja in nadzoruje, v večstanovanjskih stavbah z upravnikom pa je zadeva drugačna, in je zato potrebno (enotno) definicijo uporabnika iz tretjega odstavka 6. člena Uredbe temu primerno razlagati. Po prepričanju višjega sodišča je ključno – kar je skladno tudi s siceršnjo ureditvijo odgovornosti upravnika za obratovalne stroške stavbe - kdo so dejanski koristniki (uporabniki) malih kurilnih naprav.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013558
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-2(2), 19, 20, 212, 212/1, 213, 213/1, 213/1-1, 213/3, 214, 214/1, 231, 231-3, 231-3(2). SPZ člen 128, 128/1. OZ člen 239, 239/1, 299, 299/1.
predlog za začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija upnika - pogoji za začetek stečajnega postopka - potrjena prisilna poravnana - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - zamuda dolžnika - ločitvena pravica - zavarovane terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - zamuda s plačilom zavarovane terjatve - načrt finančnega prestrukturiranja - izvedba ukrepov finančnega prestrukturiranja - prednostno poplačilo - zapadlost terjatve ločitvenega upnika - dospelost terjatve - domneva insolventnosti
Ločitvena pravica je pojem insolvenčnega prava, ki zajema različne pravice stvarnega in obligacijskega prava, ki dajejo upniku pravico do prednostnega plačila njegovih terjatev iz določenega dolžnikovega premoženja pred drugimi upniki. V praksi se kot ločitvena pravica največkrat pojavlja zastavna pravica.
Zastavna pravica je pravica in ne dolžnost, upnik je torej ni dolžan izkoristiti.
Zamuda je stanje, ki nastane, če dolžnik v obligacijskem razmerju ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev, to je v trenutku njene zapadlosti. Predpostavki dolžnikove zamude sta zapadlost obveznosti in neizpolnitev s strani dolžnika. Z nastopom zamude dolžnikova obveznost izpolnitve ne preneha, upnik lahko še naprej od dolžnika zahteva izpolnitev. Obenem z izpolnitvenim zahtevkom pa lahko upnik začne uresničevati prednostne poplačilne pravice iz naslova zavarovanja.
ZFPPIPP ne ureja vsebine poplačilnega upravičenja (tako da bi določal posebna pravila o uveljavitvi tega upravičenja), zato se za uveljavitev ločitvene pravice (poplačilnega upravičenja, ki ga vključuje) uporabljajo splošna pravila, ki urejajo uveljavitev ločitvene pravice ustrezne vrste. Zato moramo pri uporabi (razlagi) posebnih pravil ZFPPIPP o učinkih postopkov zaradi insolventnosti na terjatve, zavarovane z zastavno pravico, ustrezno upoštevati splošna pravila SPZ in OZ, ki urejajo uveljavitev zastavne pravice (poplačilnega upravičenja kot materialnopravnega upravičenja, ki ga vključuje zastavna pravica).
Prisilna poravnava je proces, ki traja vse do izteka časa, za katerega je odloženo plačilo nezavarovanih terjatev.
Po izvedbi ukrepov finančnega prestrukturiranja oz. izteku rokov za odlog plačila, določenih v pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, ni več razloga za uporabo posebnih pravil ZFPPIPP o učinkih postopkov zaradi insolventnosti na terjatev, zavarovano ločitveno pravico. Povedano drugače, uporabiti je treba splošna pravila SPZ in OZ o poplačilnem upravičenju, ki ga vključuje zastavna pravica.
Po poteku obdobja, za katerega je bilo odloženo plačilo nezavarovanih terjatev oz. po izvedbi ukrepov iz potrjene prisilne poravnave lahko ločitveni upnik pravovarstveni zahtevek za prisilno uveljavitev svoje terjatve uveljavlja iz kateregakoli premoženja dolžnika in ne le iz predmeta zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00014439
ZPP člen 214, 214/1, 316, 316/1, 316/4, 451, 452, 453. OZ člen 921, 937, 937/3, 937/4.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - zavarovalna pogodba - posledice, če premija ni plačana - neplačana premija - prekluzija dejstev in dokazov
Priznanje dejstev je procesno dejanje, s katerim pravdna stranka izjavi, da so resnične dejanske navedbe, na katerih njen nasprotnik v pravdi gradi svoj zahtevek. Pri izjavi tožene stranke gre za priznanje dejstva (oziroma trditve nasprotne stranke o pravno pomembnem dejstvu). Tako dejanje ima po prvem odstavku 214. člena ZPP za posledico le, da priznanih dejstev ni treba dokazovati. Ker torej tožena stranka zahtevka ni pripoznala, je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi sodbo na podlagi pripoznave izdalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 316. člena ZPP.
ZPP člen 115, 115/1, 115/2, 229, 229/1, 241, 241/1, 241/5.
denarna kazen priči - pogoji za preložitev naroka - opravičilo izostanka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - bolezen kot opravičljiv razlog - izkazano opravičilo - zdravniško opravičilo - načelo hitrosti postopka - načelo ekonomičnosti postopka
Po določbi prvega odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Zaradi zdravstvenih razlogov sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter priči onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Na dan drugega naroka je priča na sodišče naslovila obvestilo, da se sojenja ni udeležila iz zdravstvenih razlogov (bolniški stalež), vendar opravičila ni predložila na predpisanem obrazcu (prim. drugi odstavek 115. člena ZPP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da priča razlogov, ki bi opravičevali njen izostanek, ni izkazala.
Ker se priča ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila vabljena, za izostanek pa ni predložila ali navedla opravičljivega razloga, je odločitev sodišča prve stopnje o denarni kazni pravilna. Sodišče je dolžno postopati hitro, brez nepotrebnega odlašanja in zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. To je bilo onemogočeno s pritožničinim ravnanjem. Priča, ki v pritožbi niti ne trdi, da bi opravičilo podala na predpisanem obrazcu, se zato na svoje zdravstvene težave na dan naroka v pritožbi ne more več uspešno sklicevati.
plačilo zavarovalnih premij - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - zavarovalna pogodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni izpolnil svoje pogodbeno dogovorjene obveznosti, ker ni plačal vseh zapadlih zavarovalnih premij in je z enostransko izjavo predčasno sicer odstopil iz pogodbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec dne 7. 1. 2014 podal tožnici zahtevek za odstop od obeh zavarovalnih pogodb in je toženčevo izjavo sodišče tudi štelo za enostranski odstop od pogodbe, vendar sta obe citirani pogodbi bili sklenjeni za 10 let in zato izjava o odstopu tožene stranke lahko učinkuje šele po preteku treh let in z iztekom šestmesečnega odpovednega roka, kot to določa tretji odstavek 946. člena OZ.
Pri tem je potrebno upoštevati posebno naravo leasing pogodbe. Formalni lastnik avtomobila je leasingodajalec, že odplačani obroki leasinga pa predstavljajo nastanek skupnega premoženja. V ekonomskem pogledu je na podlagi plačanih obrokov prišlo do oblikovanja skupnega premoženja v delu, v katerem sta predlagateljica in nasprotni udeleženec avto že odplačala. Glede na to je zaključek sodišča prve stopnje, da vozilo na leasing spada v skupno premoženje, pravilen.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - objektivizacija odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
Institut, na podlagi katerega sodišče ugotavlja dejstva o vročitvi, je vročilnica, ki ima lastnost javne listine in potrjuje za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi. Prvič, da je bilo določeno pisanje naslovniku vročeno in drugič, kdaj se je to zgodilo. Pravilno izpolnjena vročilnica zato dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve. Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, če se ne dokaže nasprotno.
Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, zgolj z zanikanjem prejema pošiljke, kot to počne pritožnica, pa zgornje zakonske domneve ni mogoče ovreči.
Ker tožeča stranka ne trdi, da bi v postopku pred sodiščem prve stopnje bodisi umaknila tožbo zaradi izpolnitve zahtevka tožene stranke, bodisi, da bi o vsebini poravnave oziroma dogovoru o porazdelitvi stroškov med strankama sodišče pravočasno obvestila, sodišče prve stopnje stroškovnega dela dogovora med strankama ob izdaji izpodbijanega sklepa ni moglo upoštevati, pritožnica pa se v pritožbi nanj ne more več uspešno sklicevati.
stroški nepravdnega postopka - krivdno povzročeni stroški - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki
Pojem krivde iz petega odstavka 35. člena ZNP zajema dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka. Upiranje nasprotnega udeleženca predlogu predlagateljice za spremembo oziroma omejitev njegovih stikov z mld. sinom, uveljavljanje procesnih pravic v zvezi z izvedenimi dokazi in uveljavljanje sredstev zavarovanj za dosego večjega obsega stikov z otrokom, ne pomenijo ravnanj, ki bi pomenila zlorabe procesnih pravic z namenom zavlačevanja postopka in ki bi s tem pogojevala uporabo določbe petega odstavka 35. člena ZNP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00013281
ZASP člen 16, 22, 168. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-f, 119. OZ člen 82, 83.
avtorska pravica - materialna avtorska pravica - moralna avtorska pravica - blagovna znamka - prenos materialne avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskega dela - civilna kazen po ZASP - slogan - razlaga pogodb - nedopustna pritožbena novota
Slogan in logotip, ki vsebuje tako besedne kot grafične elemente njunega ločevanja ne dopušča. Šele sinergija besednih in grafičnih prvin opazovalcu omogoča prepoznavo celotnega sporočila avtorskega dela.
Zelo ozko in notranje neskladna bi bila razlaga Pogodbe 1, da je zaradi zapisa v imenu ter v prvem, drugem in tretjem členu Pogodbe 1, tožena stranka od tožeče stranke, le za slogan "I feel Slovenia," brez logotipa izraženega v poudarjenih črkah in v besedi, odkupila izključne materialne avtorske pravice po 22. členu ZASP.
Pritožbeni razlog o primerjavi vrst črk, v Pogodbi 1 in 2 zapisane besedne zveze "I feel Slovenia" s črkami v znamki tožene stranke v tiskanih črkah (I FEEL SLOVENIA, A4) in nezakoniti uporabi v znamki tožene stranke, so nova dejstva, ki jih tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Sodišče druge stopnje jih zato, ker v pritožbi niti ni pojasnila, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje, ni smelo upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da je imela tožena stranka zaradi izključnega prenosa vseh materialnih avtorskih pravic na avtorskem delu - sloganu z logotipom " I feel Slovenia" pravico v sodelovanju s P. registrirati znak "I FEEL SLOVENIA" kot znamko v zeleni, svetlo zeleni in sivi barvi pri URSIL.
ZDR-1 člen 6, 7, 7/1, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 100/1-2.. KZ-1 člen 197.. ZPND člen 3.. Uredba o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (2009) člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - psihično nasilje - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - dostojanstvo pri delu
Ravnanje tožnika, ko je spornega dne na službenem printerju natisnil obvestilo o javni dražbi premičnega premoženja sodelavke z namenom, da ga navedena oseba vidi (ta je obvestilo zares videla), nima narave psihičnega nasilja kot ene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu. To ravnanje nima takšne stopnje resnosti in zavržnosti, da bi se lahko (kot enkratno ravnanje) definiralo kot psihično nasilje. Zato to ravnanje tožnika ni predstavljalo podlage za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Navedeno ravnanje tožnika predstavljalo zakonito podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Po oceni pritožbenega sodišča je to ravnanje tožnika potrebno opredeliti kot nadlegovanje po 2. členu Uredbe o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave.
V konkretnem primeru brez diplomskega dela študij ni bil zaključen, zato ni mogoče govoriti o neznatnem delu obveznosti. Vsaka stranka dvostranske pogodbe mora izpolniti svojo obveznost v času in kraju, ter vsebino, določeno s pogodbo. Pogodbeni stranki sta pri urejanju medsebojnih razmerij prosti (3. člen OZ). Zaradi načela pogodbene svobode strank in načela o dispozitivni naravi zakonskih določb imata pogodbeni stranki možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve oziroma zamude pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti uredita sporazumno, že ob sklenitvi pogodbe. Le kadar se stranki nista dogovorili drugače, nastopijo takšne posledice, kot jih določa OZ. V 3. členu pogodbe o izobraževanju pa sta se pogodbeni stranki dogovorili, da bo v primeru, če delavec po svoji krivdi ne bo opravil vseh študijskih obveznosti, ministrstvu povrnil vse stroške izobraževanja in vsa nadomestila plač za čas študijskih dopustov. Za presojo pogodbe o izobraževanju se torej uporabljajo tako ZDR kot tudi OZ, pri čemer je pogodba akt, ki zavezuje obe stranki. Temeljna obveza tožeče stranke je bila, da bo tožencu omogočila izobraževanje in plačala šolnino, toženec pa se je zavezal, da bo uspešno zaključil študij po programu in v roku določenem v pogodbi in da bo predložil potrdilo o uspešnem zaključku študija.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00013989
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZDR člen 156, 184.. OZ člen 243.. ZObr člen 97f, 98c.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 glede narave terjatve poudarilo, da gre v tovrstnih sporih, v katerih delavci vtožujejo plačilo za tiste dni, ko bi jim morala tožena stranka zagotoviti tedenski počitek v višini osemkratnika urne plačne postavke za posamezen dan, za premoženjski odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbenih obveznosti.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, po katerem sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.