spor majhne vrednosti - vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - vročitev tožbe - vročanje v hišni predalčnik - obvestilo o pošiljki - fikcija vročitve - pravilna vročitev tožbe - sodba na podlagi pripoznave
Ker se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP vročitev šteje za opravljeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, ne glede na to, ali je bilo slednje vrnjeno sodišču ali puščeno v predalčniku, je ob ugotovitvi, da je bilo prvo obvestilo pravilno puščeno tožencu na vratih bivališča, vročitev pravilno opravljena. To pa pomeni, da je sodišče utemeljeno uporabilo določilo prvega odstavka 453.a člena ZPP in izdalo sodbo na podlagi pripoznave.
ZSReg člen 9, 9/1, 10, 10/2, 17, 17/1, 19, 28, 28/1, 33, 33/1, 33/2, 34, 39, 39-3. ZNP člen 37. Uredba o sodnem registru (2007) člen 37.
registrski postopek - udeleženci postopka - vpis spremembe članov nadzornega sveta - pravni interes udeležencev postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - predhodno vprašanje - ničnost skupščinskega sklepa - prekinitev postopka vpisa v sodni register
Po presoji za odločitev pomembnega zapisnika skupščine subjekta vpisa, ki je bila izvedena 15. 5. 2018, se bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o predlogu za vpis članov nadzornega sveta najprej opredeliti do vprašanja, ali je sklep skupščine, ki ga je predlagatelj predložil predlogu za vpis članov nadzornega sveta, zakonit. Če oceni, da je sklep, ki je podlaga za vpis določenega podatka v sodni register ničen, pomeni, da tudi zahtevek za vpis ni v skladu z zakonom. Pred eventualno ponovno odločitvijo o prekinitvi registrskega postopka pa se bo moralo najprej jasno opredeliti do vprašanja, katero dejstvo je v konkretnem primeru pomembno za presojo ničnosti tega sklepa skupščine. Nato bo moralo še ugotoviti, ali je navedeno relevantno dejstvo med predlagateljem in udeležencem registrskega postopka (če bo tak status priznalo osebi, ki je predlagala prekinitev postopka) sporno. Če pa pri ponovnem odločanju ne bo prekinilo postopka in bo predlog za prekinitev postopka zavrglo ali zavrnilo, bo moralo hkrati odločiti tudi o utemeljenosti predloga za vpis podatkov o članih nadzornega sveta v skladu s 34. členom ZSReg.
vpis v sodni register - zaznamba sklepa o zavarovanju - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika - zavarovanje denarne terjatve - zaznamba izvršljivosti terjatve - ugovori v izvršilnem postopku - zavrnitev pritožbe - neporavnane davčne obveznosti - izvršilno dejanje
Zaznamba sklepa o zavarovanju v sodnem registru je izvršilno dejanje pristojnega izvršilnega sodišča, ki se izvrši z vpisom izdanega sklepa o zavarovanju v sodni register.
Pritožnik bi morebitne ugovore, da v zgoraj navedenem seznamu izvršilnih naslovov ne gre za družbenikove lastne neporavnane obveznosti, temveč za neporavnane davke in prispevke subjekta vpisa, lahko uveljavljal v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani, v katerem je bil izdan sklep o zavarovanju, ne more pa teh ugovorov uspešno uveljaviti v registrskem postopku.
sklep o dedovanju - sestavine sklepa o dedovanju - dediči - dedni delež
V izpodbijanem sklepu je dovolj jasno obrazloženo, kako so bili ugotovljeni dedni deleži posameznih dedičev. Že v izreku je pregledno ugotovljeno, kdo so zakoniti dediči po posameznih zapustničinih pravnih naslednikih, v obrazložitvi pa so ugotovljena še ostala relevantna dejstva, pomembna za ugotovitev dednih deležev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015320
ZOPOKD člen 4, 4-3, 4-4. ZKP člen 344.
odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - temelji odgovornosti pravne osebe - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - zloraba procesnih pravic
V opisu dejanja morajo biti konkretizirani tudi temelji odgovornosti obdolžene pravne osebe. Če se tej očita prispevek iz 4. točke 4. člena ZOPOKD, bi moral opis dejanja opredeliti, kaj je bila vsebina dolžnega nadzorstva nad zakonitostjo storilčevega razmerja in na kakšen način je vodstveni organ to dolžnost opustil.
Državni tožilec je tekom glavne obravnave očitek obdolženi pravni osebi dopolnil z novim temeljem odgovornosti iz 4. člena ZOPOKD. Takšna sprememba obtožnega predloga je bila dopustna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013296
ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 86, 87, 372. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2. .
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - obseg pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja
Tudi SEU je v zadevi Andriciuc zavzelo stališče, da je zahtevo po jasnem in razumljivem oblikovanju pogodbenih pogojev treba razlagati široko in da morajo finančne ustanove (z oziroma na vse okoliščine, ki so obstajale v času sklenitve pogodbe) posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Ta zahteva pomeni, da potrošnik pogoj, na podlagi katerega je treba posojilo vrniti v isti tuji valuti, v kateri je bilo sklenjeno, razume tako formalno in slovnično, kot tudi glede njegovega dejanskega obsega, tako da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo zvišanja in znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bilo sklenjeno posojilo, temveč je tudi sposoben oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Iz ugotovitev sodbe o tveganjih, ki sta jih pravdni stranki prevzeli z dogovorom o valutni klavzuli, pri čemer sta obe vedeli, da bo tožnica izpolnjevala svojo obveznost iz dohodkov, ki jih prejema v domači valuti, izhaja, da sta v pogodbo vgradili določeno negotovost. Ker na gibanje tečaja CHF/EUR nista mogli vplivati, je bil obseg tožničine obveznosti v razmerju do toženkine obveznosti negotov. Prav zaradi te negotovosti, ki je bistveno večja kot pri kreditni pogodbi, sklenjeni v domači valuti, je bila toženka v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna tožnici predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe in ji razkriti informacije, s katerimi je razpolagala in bi lahko pomembno vplivale na obseg njene pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju kreditnih pogodb v tuji valuti ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tj. tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita.
Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju izreči o tem, ali je banka pred sklenitvijo pogodbe tožnico seznanila s posledicami možnih valutnih tveganj, tako da se jih je tožnica zavedala in jih je bila pripravljena sprejeti kot pogodbeni pogoj.
ZFPPIPP člen 384, 401, 401/1, 401/1-2, 405, 405/3.
odpust obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - fikcija umika - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
Dolžnik si zmotno razlaga določbo tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP. Fikcija umika ugovora proti odpustu obveznosti nastopi le, če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži prvega naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je upravitelj prvega naroka udeležil, izostanek z drugega naroka pa je opravičil. Zato ni podan dejanski stan iz tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka odpusta obveznosti - odpust obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - zdravstveno stanje dolžnika - novela ZFPPIPP-G
Sodišče prve stopnje je vse zdravstvene težave, ki jih je navedla dolžnica, upoštevalo in ob upoštevanju ostalih okoliščin (da je dolžnica mlada, da nima preživninskih obveznosti ter da nima potrdila o trajni nezaposljivosti) ter razlogov za njeno insolventnost, preizkusno obdobje primerno skrajšalo na dve leti in dva meseca od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti.
Sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ni moglo določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let. Po določbi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP namreč lahko sodišče le na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013652
OZ člen 198, 587. SPZ člen 66.
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina za stanovanje - višina uporabnine - dolgoročni najem - stroški najemodajalca - solastnina - upravičenja solastnika - razpolaganje z nepremičnino v solastnini
Uporabe brez pravnega naslova ne gre enačiti z dolgotrajnim najemom na temelju pogodbenega razmerja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni strah - sekundarni strah - skaženost - izguba na zaslužku - nezmožnost za delo - zaslišanje izvedenca - predlog za zaslišanje izvedenca
Ni moč slediti niti pritožnikovemu navajanju, da sodišče prve stopnje (neupravičeno) ni sledilo njegovemu predlogu po zaslišanju izvedenca medicinske stroke. Pritožba namreč ne pojasni, zakaj naj bi bila izvedba tega dokaza pomembna oziroma kako bi lahko vplivala na presojo pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje. Zgolj pritožnikovo navajanje, da je na naroku dne 4. 12. 2017 navedel, v katerih delih se z mnenjem izvedenca ne strinja, v tem pogledu ne zadošča.
stroški postopka - ugotovitev obstoja terjatve - načelo uspeha - okoliščine primera - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku - nepopolna prijava
Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Po takem pravilu je postopalo tudi sodišče prve stopnje. Kot posebne okoliščine primera, ki so narekovale nepriznanje stroškov tožeči stranki za delen uspeh v pravdi, je upoštevalo, da tožeča stranka kot upnica v stečajnem postopku nad stečajno dolžnico v prijavi terjatve ni natančno navedla datuma in višine posameznih plačil, katerih povrnitev je zahtevala od tožene stranke. Dejstev v zvezi s temi okoliščinami tožeča stranka s pritožbo ni uspela izpodbiti, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločitev oprlo tudi na določbo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013275
OZ člen 171, 171/1, 179. ZPP člen 14, 95, 95/2, 108, 335, 335-4, 366. URS člen 25.
identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - kaznivo dejanje nasilja v družini - soprispevek oškodovanca - nedopusten poseg v čast in dobro ime - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi okrnitve dobrega imena in časti - pravica do pritožbe - nepodpisana pritožba - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe
Pravica do pritožbe je ustavna kategorija. ZPP za njeno izvrševanje postavlja dodatne pogoje, vendar mora sodišče ob pretresanju, ali so ti izpolnjeni ali ne, zakonsko besedilo razlagati tako, da dejanske okoliščine primera ne pripeljejo do formalizma, ki je sam sebi namen in ne predstavlja drugega kot (grob) poseg v navedeno ustavno pravico. Toženec pritožbe res ni podpisal, je pa pritožbi priložil (k njej spel) novo pooblastilo odvetniku, ki ga je zastopal že pred sodiščem prve stopnje, na pooblastilu pa sta toženčev in odvetnikov podpis. V taki situaciji je treba šteti, da je pritožba podpisana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013879
ZPP člen 190. OZ člen 1018, 1030. ZZK-1 člen 10, 150, 150/1, 150/1-2. SPZ člen 135, 143, 148, 148/2.
poroštvo - pravica poroka do vnaprejšnjega zavarovanja - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - prenos pravic - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - pridobitev hipoteke - načelo vrstnega reda vpisov
Prodaja nepremičnine, s katero želi porok (tožeča stranka) doseči vnaprejšnje zavarovanje svoje bodoče in negotove terjatve, ki jo bo imel v primeru izpolnitve poroštvene obveznosti do dolžnika (tožene stranke), med pravdo ni ovira, da se pravdni postopek konča med istima strankama.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-1, 401, 401/1, 401/1-2, 402, 402/2, 402/3, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 214, 214/2, 286b, 286b/1.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - uporaba materialnega prava - relevantna dejstva - dokazna ocena - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Če upravitelj po drugem odstavku 402. člena ZFPPIPP ugotovi, da obstaja razlog za ugovor proti odpustu obveznosti, mora vložiti ugovor proti odpustu obveznosti (tretji odstavek 402. člena ZFPPIPP). Kar v primeru, če ga ne vloži, ker ga je vložil upnik, pomeni, da če upnik trdi, da dolžnik neredno poroča, mora stečajni upravitelj sodišču tudi natančno povedati, kateri mesec mu dolžnik ni poročal o iskanju zaposlitve (glede na določbo tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP). Ker v konkretnem primeru stečajni upravitelj ni podal nobenih konkretnih trditev, ki bi jih v primeru, če bi ugotovil neizpolnjevanje zakonskih obveznosti dolžnika, moral sporočiti sodišču (stečajni upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov - prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP), upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da na podlagi nekonkretizirane izjave upravitelja ni sprejelo zaključka, da je dolžnik med preizkusnim obdobjem kršil svojo obveznost, da mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
Sklenitev kreditne pogodbe, na podlagi katere si je dolžnik le izgovoril podaljšanje roka plačila, ne predstavlja prevzemanja nesorazmernih obveznosti.
ZGD-1 člen 591, 591/3, 591/3-3, 618, 618/1, 618/2. SPZ člen 142, 142/2, 154. ZIZ člen 165. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 47, 47/2.
spojitev družb - pravne posledice - nakup poslovnega deleža - vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovni delež dolžnika - izbris zastavne pravice
Po 3. točki tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, ki jo je treba uporabiti v skladu s prvim in drugim odstavkom 618. člena ZGD-1, je pravna posledica spojitve tudi ta, da preidejo pravice tretjih na deležih prevzete družbe na deleže prevzemne družbe, ki se zagotavljajo zaradi spojitve. Zastavna pravica je zato po samem zakonu prešla na sporni poslovni delež subjekta vpisa kot prevzemne družbe.
Zaradi omenjenih materialnopravnih statusnih preoblikovanj (spojitve družb), vpisana zastavna pravica sama po sebi ni mogla kar prenehati le zato, ker ni bila povzeta v notarskem zapisu pri spojitvi vseh družb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00019000
ZFPPIPP člen 53, 53/6, 341, 341/7, 342, 342/5, 344, 347. ZUreP-1 člen 91. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 260. ZPNačrt člen 105, 105/1, 105/3. OZ člen 59, 508, 512, 513. ZPP člen 350, 350/2, 360, 360/1.
stečajni postopek - prodaja nepremičnine - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - sestava sodišča - sklep o ugovoru - ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca - predkupna pravica - potrdilo o namenski rabi - zakoniti predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice - nameravana prodaja - relativno razmerje - najboljši ponudnik - prostorski ukrepi - vezanost sodišča na pritožbeni predlog - pritožba zoper sklep o prodaji
Višje sodišče je vezano na pritožbene razloge, ne pa na predlog končne rešitve.
Ker je sklep iz šestega odstavka 53. člena ZFPPIPP sklep sodnika o ugovoru zoper sklep strokovnega sodelavca, pritožbeni preizkus v primeru zavrnitve ugovora nujno vsebuje tudi preizkus osnovnega sklepa - v tem primeru sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. Ker ta sklep ni imel razlogov glede predkupnega upravičenca, je višje sodišče tudi ta sklep razveljavilo na podlagi istega pritožbenega razloga.
Ni dvoma, da lahko upravitelj, če meni, da prvi predlog ni utemeljen, tega kasneje – do izdaje sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe spremeni oziroma vloži nov predlog. To je tudi skladno z naravo stečajnega postopka kot nepravdnega postopka.
V stečajnem postopku je sodišče prve stopnje dolžno paziti na zakonitost izvedbe prodaje, med drugim je dolžno paziti tudi na to, da se morebitnemu predkupnemu upravičencu v postopku prodaje zagotovi možnost udeležbe na način, kot to določa 347. člen ZFPPIPP (na to je dolžno paziti, četudi ni izrecno omenjeno v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP).
Povsem zadošča, da se je upraviteljica pri presoji obstoja zakonite predkupne pravice oprla na podatke iz potrdil o namenski rabi.
Za ta stečajni postopek je pomembno le to, da se je zaradi uveljavitve predkupne pravice v stečajno maso nateklo enako kupnine, kot če bi bil kupec pritožnik.
Prvostopenjsko sodišče tako zaključek o 50 % soprispevku tožnika k nastanku škodnega dogodka utemeljeno opira na v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe izpostavljena dejstva, pri čemer pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju poudarja predvsem dejstvi, da je tožnik sam prosil I.S., da naj premakne tovorno vozilo z namenom, da bi se jabolka enakomerno porazdelila, zato bi moral sunkoviti premik vozila pričakovati ter skladno z namenom premika sestopiti z vozila, sicer pa vsaj zavzeti stabilen položaj, kar pa stoječi položaj sigurno ni.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - zakonski znaki kaznivega dejanja - varnost pri delu - zagotavljanje varnega delovnega okolja - blanketna norma - varstvo in zdravje pri delu - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - delodajalec - odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca - poškodba delavca - poškodba delavca pri delu
Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po drugem odstavku 201. člena KZ-1 lahko stori vsaka oseba, ki bi v delovnem procesu morala zagotoviti varne delovne pogoje in ne le delodajalec osebe, ki se pri delu poškoduje.
kazniva dejanja zoper pravosodje - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - vplivanje na priče - grožnja
Pri predmetnem kaznivem dejanju je objekt varstva integriteta sodnih in drugih pravnih postopkov ter s tem avtoriteta organa, ki tak postopek vodi. Namen vplivanja na priče mora biti zunanje manifestiran in tako iz besed vsakokratnega obtoženca objektivno razpoznaven. V primeru izreka groženj ni odločilno, ali je namen vplivanja na priče jasno izražen že v samih besedah, ampak je vprašanje namena treba ocenjevati glede na celoten kontekst, v katerem so bile grožnje izrečene.
terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine - sodba presenečenja - zastaranje
Sodišče je upoštevalo, da je toženka začasno pridobila lastninsko pravico na temelju prodajne pogodbe z dne 20. 3. 2007 (priloga A2) ter, da zaradi dogovora o začasni pridobitvi lastninske pravice pri pridobljenem stvarnopravnem stanju ne more vztrajati. Toženko veže obligacijsko pravna obveznost iz fiduciarnega posla, zato mora prenesti svoja upravičenja na tožnico. Z obravnavano tožbo torej uveljavlja zahtevek na izpolnitev fiduciarne pogodbe, konkretno zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi katerega bo prišla do vknjižbe lastninske pravice pri sporni nepremičnini.