CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00013654
SPZ člen 99. ZPP člen 158, 158/1, 353. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19/2, 20, 20/2, 20/4, 38, 38/1, 39, 39/4. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4. ZUJF člen 168, 168/2.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - samovoljen poseg v nepremičnino - delna izpolnitev tožbenega zahtevka - izvršljivost odločbe - povrnitev pravdnih stroškov - odločanje o pravdnih stroških - potrebnost tožbe - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - obrazložen dopis - nagrada za zastopanje na naroku - poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - obvezna razlaga odvetniške tarife - potni stroški - stroški ogleda
Stranka je upravičena do nagrade za zahtevke in druge obrazložene vloge po tar. št. 38/1 OT, če v njej postavi specificiran zahtevek, pojasni svoje navedbe, poda pravna naziranja in podobno.
Odvetniku ne pripada nagrada za poravnalni narok, kateremu neposredno sledi prvi narok za glavno obravnavo.
Sodišče je vezano le na Ustavo RS in zakone, kar pomeni, da ni vezano na pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije.
Stroški za ogled z izvedencem niso vezani na izvedbo naroka.
pravna oseba - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da pravočasni prošnji obdolžene pravne osebe za obročno plačilo sodne takse ni mogoče ugoditi, ker za to ni podlage v zakonu, saj lahko glede na tretji odstavek 11. člena ZST-1 prošnji za obročno plačilo sodne takse, ki jo poda pravna oseba, ugodi le, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka, pa pravna oseba nima sredstev za plačilo takse in je ne more zagotoviti oziroma je ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
vpis v sodni register - zaznamba sklepa o zavarovanju - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika - zavarovanje denarne terjatve - zaznamba izvršljivosti terjatve - ugovori v izvršilnem postopku - zavrnitev pritožbe - neporavnane davčne obveznosti - izvršilno dejanje
Zaznamba sklepa o zavarovanju v sodnem registru je izvršilno dejanje pristojnega izvršilnega sodišča, ki se izvrši z vpisom izdanega sklepa o zavarovanju v sodni register.
Pritožnik bi morebitne ugovore, da v zgoraj navedenem seznamu izvršilnih naslovov ne gre za družbenikove lastne neporavnane obveznosti, temveč za neporavnane davke in prispevke subjekta vpisa, lahko uveljavljal v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani, v katerem je bil izdan sklep o zavarovanju, ne more pa teh ugovorov uspešno uveljaviti v registrskem postopku.
SPZ člen 44, 44/2, 222, 222/1, 223, 223/1, 223/1-1.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - priposestvovalna doba - obseg izvrševanja služnosti - osvoboditev služnosti - prenehanje stvarne služnosti
Za uspeh z zahtevkom po 223. členu SPZ (osvoboditev služnosti) bi morala toženka dokazati ne le, da so bile na služnostni poti postavljene ovire, ampak zlasti, da je bilo nasprotovanje izvrševanju služnosti tako učinkovito, da so tožniki res prenehali z njenim izvrševanjem.
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je kljub možnosti druge povezave stvarna služnost čez služečo nepremičnino lahko še vedno v korist gospodujoči nepremičnini, zato izgradnja novega mostu ne pomeni avtomatično prenehanja služnosti. Sodišče je skrbno ocenilo vse okoliščine in se izreklo tako glede koristnosti služnosti za gospodujoče zemljišče kot glede morebitnih spremenjenih okoliščin. Ugotovilo je, da bi morali tožniki, če bi za dostop do svojih nepremičnin uporabljali nov most, peljati preko nepremičnin v lasti tretjih oseb, za kar nimajo dovoljenja, in zaključilo, da tak dostop ni primernejši in enostavnejši. Ob tehtanju interesov izvrševanja lastninske pravice na služečih in gospodujočih nepremičninah pa je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo dejstvo, da se služnost izvršuje le nekajkrat na leto in ne predstavlja prehudega posega v lastninsko pravico.
Če potek zatrjevane trase zajema tudi parcelo (ki ni vsebovana v tožbenem zahtevku), ki ni v lasti tožnikov, to na sklepčnost zahtevka oziroma pasivno legitimacijo nima nobenega vpliva.
Tudi dejstvo, da so tožniki trdili, da služnost ovira toženkin mož, prepoved pa se nanaša nanjo, nima nobenega vpliva na pravilnost odločitve. Pasivno legitimiran v takem sporu je (podobno kot v sporih zaradi motenja posesti) tudi tisti, v korist katerega kdo drug stori zatrjevano dejanje, če se od tega dejanja ni ogradil.
JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - VARSTVO KONKURENCE
VSL00013970
ZPOmK-1 člen 6, 7, 7/4, 7/4-a, 7/4-a(3). ZJN-3 člen 5.
konkurenčna klavzula - omejevalni sporazum - prepoved omejevalnih sporazumov - ničnost - horizontalni sporazum - delitev trga - tržni delež - kršitev pravil konkurenčnega prava - postopek oddaje javnega naročila
Tak dogovor po oceni pritožbenega sodišča po vsebini predstavlja (protikonkurenčni) dogovor o razdelitvi trga oziroma najmanj ohranitvi (če ne povečanju) tržnega deleža obeh pogodbenic, ki je prepovedan. Zaradi dogovora je bila namreč zmanjšana neodvisnost obeh pogodbenih strank pri odločanju, saj je bila z njim določena obveznost strank, da na trgu ravnajo oziroma ne ravnajo na določen način, v konkretnem primeru, da ne sklepajo pogodb z določenimi naročniki (druge pogodbene stranke), kar posledično pomeni tudi, da v skladu z dogovorom tožena stranka naj ne bi smela sodelovati v postopku oddaje javnega naročila naročnika N., ki je bil takrat še naročnik tožeče stranke. Tak dogovor je izključujoč, ker omejuje možnost pogodbenih strank, da si konkurirata med seboj oziroma s tretjimi strankami in s tem vodi do protikonkurenčnega omejevanja dostopa do trga.
spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznost družbe - narava tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - pravna podlaga - osebna odgovornost družbenika za obveznosti družbe - obveznost družbe - plačilo kupnine - prodaja živine
Zahtevek na podlagi spregleda pravne osebnosti v konkretni zadevi ne predstavlja samostojnega odškodninskega zahtevka, kot zmotno meni pritožba. Družbenik po določbi 8. člena ZGD-1 odgovarja za obveznost družbe, ta njegova obveznost pa je po stališču sodne prakse po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe. Spregled pravne osebnosti je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznost družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena. V konkretnem primeru je bila obveznost družbe A. d. o. o., pogodbena obveznost za plačilo kupnine za prodano živino in ne odškodninska obveznost, kot neutemeljeno vztraja pritožba.
Ker za zahtevke na podlagi spregleda pravne osebnosti zakon ne predpisuje posebnih zastaralnih rokov, pomeni, da se uporabljajo splošna pravila o zastaranju in zastaralnih rokih, vsebovana v OZ. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno pri presoji ugovora zastaranja v tej zadevi uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ, zmotna pa je njegova ocena začetka teka zastaranja, kar pa na pravilnost odločitve ne vpliva.
ZD člen 165, 165/1,174, 174/2, 206, 206/2, 214, 214/2.
prehod zapuščine na državo - oklic neznanim dedičem - objava oklica - stroški zapuščinskega postopka - skupni strošek - stroški oklica - potrebni stroški - ugotovitev in varovanje pravic strank
Pravnomočnost sklepa o prehodu zapuščine ne preprečuje naknadnega odločanja o skupnih stroških postopka.
Prehod zapuščine na Republiko Slovenijo je primer univerzalnega nasledstva, ki je primerljiv s prehodom zapuščine na dediče. Ker dedičev v konkretnem primeru ni, je stroške objave oklicev, ki so skupni stroški, dolžna kriti Republika Slovenija, na katero je prešlo zapustnikovo premoženje.
Objava oklica neznanim dedičem je predvidena z zakonom. Kljub temu, da se oklic v primeru zapuščine majhne vrednosti objavi zgolj na sodni deski, je bila v obravnavanem primeru iz razloga, ker je predmet zapuščine tudi nepremičnina, objava v Uradnem listu RS potrebna. S tem je bila zagotovljena večja garancija za materialnopravno pravilno odločitev in spoštovano načelo varovanja pravic strank v postopku.
odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov
Na podlagi navedenega je mogoče utemeljeno zaključiti, da je bil agregat uporabljen kot sredstvo za izdelovanje prepovedanih drog, zaradi česar ga je potrebno v skladu z določbo petega odstavka 186. člena ZKP odvzeti.
S tem, ko sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe, v odločbi o odvzemu predmetov po petem odstavku 186. člena KZ-1, ni zajelo oziroma obdolženemu ni odvzelo tudi navedenega agregata, čeprav so bili zato podani zakonski pogoji, je odločitev v tem delu nepravilna in pomeni kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013537
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-3. KZ-1 člen 56, 56/3, 324, 324/1, 324/1-1. URS člen 31. ZP-1 člen 11a, 11a/3.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - kaznovanost za prekršek - pravnomočno razsojena stvar - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - kršitev ne bis in idem
Okoliščina, ali je bil obdolženec za predmetno vožnjo pod vplivom alkohola že obravnavan za prekršek, je odločilno dejstvo, do katerega se sodišče prve stopnje, ko je odločalo o zadevi in v sodbi obrazložilo svojo odločitev, ni opredelilo, pa bi se moralo, ne glede na okoliščino, da je obdolženec krivdo po obtožbi priznal.
Ugotovljeno dejstvo, da je pridržani oziroma osumljeni P.V. takoj po odvzemu prostosti zahteval zagovornika, bi morala policija do njegovega prihoda, najdlje sicer za dve uri od obvestila, odložiti vse svoje aktivnosti, razen nujnih (četrti odstavek 157. člena ZKP). V obravnavanem primeru, glede na vse ugotovljene dejanske in predvsem časovne okoliščine, v katerih sta bila sestavljena sporna uradna zaznamka policistov z vsebino izjave osumljenega, ki jo slednji sicer odločno zanika, zato ne more biti ustavno dopustna in zakonita podlaga sklepanju sodišča o obtožbi. Zaslišanje oziroma izpovedbi policistov o tej domnevni izjavi osumljenega, sta zato po utemeljenih pritožbenih navedbah zagovornika nezakonita dokaza, na katera se sodna odločba ne sme opirati in ju je potrebno izločiti iz kazenskega spisa. Opiranje sodbe na te domnevne izjave osumljenega policistoma oziroma na izpovedbi policistov o teh domnevnih izjavah, zato po utemeljenih pritožbenih navedbah zagovornika pomenijo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
sklep o dedovanju - sestavine sklepa o dedovanju - dediči - dedni delež
V izpodbijanem sklepu je dovolj jasno obrazloženo, kako so bili ugotovljeni dedni deleži posameznih dedičev. Že v izreku je pregledno ugotovljeno, kdo so zakoniti dediči po posameznih zapustničinih pravnih naslednikih, v obrazložitvi pa so ugotovljena še ostala relevantna dejstva, pomembna za ugotovitev dednih deležev.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka odpusta obveznosti - odpust obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - zdravstveno stanje dolžnika - novela ZFPPIPP-G
Sodišče prve stopnje je vse zdravstvene težave, ki jih je navedla dolžnica, upoštevalo in ob upoštevanju ostalih okoliščin (da je dolžnica mlada, da nima preživninskih obveznosti ter da nima potrdila o trajni nezaposljivosti) ter razlogov za njeno insolventnost, preizkusno obdobje primerno skrajšalo na dve leti in dva meseca od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti.
Sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ni moglo določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let. Po določbi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP namreč lahko sodišče le na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015320
ZOPOKD člen 4, 4-3, 4-4. ZKP člen 344.
odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - temelji odgovornosti pravne osebe - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - zloraba procesnih pravic
V opisu dejanja morajo biti konkretizirani tudi temelji odgovornosti obdolžene pravne osebe. Če se tej očita prispevek iz 4. točke 4. člena ZOPOKD, bi moral opis dejanja opredeliti, kaj je bila vsebina dolžnega nadzorstva nad zakonitostjo storilčevega razmerja in na kakšen način je vodstveni organ to dolžnost opustil.
Državni tožilec je tekom glavne obravnave očitek obdolženi pravni osebi dopolnil z novim temeljem odgovornosti iz 4. člena ZOPOKD. Takšna sprememba obtožnega predloga je bila dopustna.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 429, 433, 433/1, 435, 435/1. ZSReg člen 39, 39/2.
začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - domneva obstoja izbrisnega razloga - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa
Subjekt vpisa, katerega izbris iz sodnega registra brez likvidacije predlaga pritožnica, je imel pravni naslov za poslovanje na naslovu, ki je kot njegov poslovni naslov vpisan v sodni register. Iz navedenega izhaja, da ne gre za obstoj zakonske domneve iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ko subjektu vpisa predlagateljica ne bi (kdaj v preteklosti) dala dovoljenja za poslovanje na naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnica je in posledično tudi ne gre za obstoj izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. S predlogom za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije zato tudi iz tega razloga pritožnica ne more uspeti. Ni namreč relevantno, da je po trditvah pritožnice svoje dovoljenje subjektu vpisa za poslovanje v poslovnih prostorih last predlagateljice, le-ta kasneje preklicala.
ZGD-1 člen 591, 591/3, 591/3-3, 618, 618/1, 618/2. SPZ člen 142, 142/2, 154. ZIZ člen 165. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 47, 47/2.
spojitev družb - pravne posledice - nakup poslovnega deleža - vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovni delež dolžnika - izbris zastavne pravice
Po 3. točki tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, ki jo je treba uporabiti v skladu s prvim in drugim odstavkom 618. člena ZGD-1, je pravna posledica spojitve tudi ta, da preidejo pravice tretjih na deležih prevzete družbe na deleže prevzemne družbe, ki se zagotavljajo zaradi spojitve. Zastavna pravica je zato po samem zakonu prešla na sporni poslovni delež subjekta vpisa kot prevzemne družbe.
Zaradi omenjenih materialnopravnih statusnih preoblikovanj (spojitve družb), vpisana zastavna pravica sama po sebi ni mogla kar prenehati le zato, ker ni bila povzeta v notarskem zapisu pri spojitvi vseh družb.
odvzem poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - depresivne motnje - demenca - skrbnik za poseben primer - pravica do izjave - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost
Ugotovitev, da nasprotna udeleženka še prepoznava osebe, s katerimi je v pogostih stikih in z njimi verbalno komunicira, ne izkazuje njene sposobnosti samostojnega nastopanja v vseh drugih nepredvidljivih situacijah.
ZSReg člen 9, 9/1, 10, 10/2, 17, 17/1, 19, 28, 28/1, 33, 33/1, 33/2, 34, 39, 39-3. ZNP člen 37. Uredba o sodnem registru (2007) člen 37.
registrski postopek - udeleženci postopka - vpis spremembe članov nadzornega sveta - pravni interes udeležencev postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - predhodno vprašanje - ničnost skupščinskega sklepa - prekinitev postopka vpisa v sodni register
Po presoji za odločitev pomembnega zapisnika skupščine subjekta vpisa, ki je bila izvedena 15. 5. 2018, se bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o predlogu za vpis članov nadzornega sveta najprej opredeliti do vprašanja, ali je sklep skupščine, ki ga je predlagatelj predložil predlogu za vpis članov nadzornega sveta, zakonit. Če oceni, da je sklep, ki je podlaga za vpis določenega podatka v sodni register ničen, pomeni, da tudi zahtevek za vpis ni v skladu z zakonom. Pred eventualno ponovno odločitvijo o prekinitvi registrskega postopka pa se bo moralo najprej jasno opredeliti do vprašanja, katero dejstvo je v konkretnem primeru pomembno za presojo ničnosti tega sklepa skupščine. Nato bo moralo še ugotoviti, ali je navedeno relevantno dejstvo med predlagateljem in udeležencem registrskega postopka (če bo tak status priznalo osebi, ki je predlagala prekinitev postopka) sporno. Če pa pri ponovnem odločanju ne bo prekinilo postopka in bo predlog za prekinitev postopka zavrglo ali zavrnilo, bo moralo hkrati odločiti tudi o utemeljenosti predloga za vpis podatkov o članih nadzornega sveta v skladu s 34. členom ZSReg.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013275
OZ člen 171, 171/1, 179. ZPP člen 14, 95, 95/2, 108, 335, 335-4, 366. URS člen 25.
identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - kaznivo dejanje nasilja v družini - soprispevek oškodovanca - nedopusten poseg v čast in dobro ime - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi okrnitve dobrega imena in časti - pravica do pritožbe - nepodpisana pritožba - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe
Pravica do pritožbe je ustavna kategorija. ZPP za njeno izvrševanje postavlja dodatne pogoje, vendar mora sodišče ob pretresanju, ali so ti izpolnjeni ali ne, zakonsko besedilo razlagati tako, da dejanske okoliščine primera ne pripeljejo do formalizma, ki je sam sebi namen in ne predstavlja drugega kot (grob) poseg v navedeno ustavno pravico. Toženec pritožbe res ni podpisal, je pa pritožbi priložil (k njej spel) novo pooblastilo odvetniku, ki ga je zastopal že pred sodiščem prve stopnje, na pooblastilu pa sta toženčev in odvetnikov podpis. V taki situaciji je treba šteti, da je pritožba podpisana.
DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013613
OZ člen 52, 86, 533, 538, 538/2. SPZ člen 17, 17/1, 17/2, 49. ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 17a, 19.
spor o obsegu zapuščine - pravna narava pogodbe - izročilna pogodba - darilna pogodba - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči - posebni pogoji za odvijanje prometa - kršitev prisilnih določb ZKZ - neodplačna pridobitev lastninske pravice - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi - odobritev pravnega posla pri upravni enoti - pogodba sklenjena pod odložnim pogojem - dajatveni zahtevek za izstavitev listine - glavna stvar in pritikline - lastništvo pritikline
Darilna pogodba za prenos kmetijskih nepremičnin ni bila overjena pri upravni enoti, niti ni bili izdano potrdilo, da odobritev ni bila potrebna. Taka darilna pogodba je nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00013581
ZFPPIPP člen 221b, 221b/4.
uvedba postopka zaradi insolventnosti - poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - učinki za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu - posodobljen seznam terjatev - trditveno in dokazno breme dolžnika
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da sodi v trditveno in dokazno breme dolžnika, nad katerim se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave, da je vtoževana terjatev sploh vsebovana v posodobljenem seznamu terjatev, ki ga je vložil v postopku prisilne poravnave.
Toženka izhaja iz zmotnega materialnopravnega izhodišča, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve, ki so nastale do sklepa o uvedbi tega postopka zaradi insolventnosti.