ZGD-1 člen 52, 52/3, 512, 512/1, 513. ZNP člen 35, 35/1.
pravica do informiranosti družbenika - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - vsebina in določnost predloga - način izpolnitve - poslovanje družbe - stroški nepravdnega postopka
Res je, da mora predlagatelj takrat, ko zahteva, da mu družba da ustrezne informacije, drugače kot sicer v nepravdnem postopku, v predlogu določiti tudi zadeve, o katerih želi informacije, in označiti način izpolnitve. Res je tudi, da predlagatelj v predlogu, ki je predmet tega postopka, ni opredelil posameznih pogodb. Vendar pa njegov predlog (in posledično izpodbijani sklep) zaradi tega še ni nedoločen in neizvršljiv. Predlagatelj je namreč v svojem predlogu ustrezno konkretiziral vrsto zadev, na katere se nanaša njegova zahteva, kot tudi označil način izpolnitve. Iz predloga je razvidno, da želi informacije (le) o pogodbenih razmerjih nasprotne udeleženke, opredelil pa je tudi časovno obdobje njihovega nastanka.
Upoštevajoč, da lahko družbenik zahteva pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami, je sodišče prve stopnje ocenilo kot razumno, da družbenik zahteva pojasnila tudi v zvezi s tem, zakaj se je družba odločila, da pogodbo o upravljanju in vzdrževanju M. sklene ravno s tisto družbo, katere direktor in večinski družbenik je njen direktor. Vprašanje ustreznosti pridobivanja konkurenčnih ponudb za sklenitev določene pogodbe (in s tem povezane okoliščine sestankov, ki zanimajo predlagatelja), je gotovo takšno vprašanje, ki zadeva poslovanje družbe in s tem t. im. zadeva družbe, ki je lahko predmet informacijske zahteve v sodnem postopku.
Čeprav je zakoniti zastopnik nasprotne udeleženke na zaslišanju že navedel nekatere osebe, s katerimi je opravil sestanke, s tem informacijske zahteve, ki je predmet tega postopka, še ni izpolnil. Nasprotna udeleženka mora namreč predlagatelju priskrbeti podatke ne samo o tem, s kom so bili opravljeni sestanki, temveč tudi o tem kdaj in kje so bili opravljeni, in sicer tako, da vse te podatke med seboj poveže.
Niso podani pogoji za obravnavanje prepozne pritožbe po določbi tretjega odstavka 173. člena ZD, po kateri lahko sodišče druge stopnje upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Ker obe pritožbi želita kot predmet dedovanja po pokojnem tudi tri parcele, za katere iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da nista last pokojnika, ampak v solastnini tretjih oseb, bi bile s tem lahko prizadete njihove pravice.
Če je sodba izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde, potem prvostopenjska sodba ni strukturirana po pravilu iz 364. člena ZKP, ampak skladno s šestim odstavkom 285.č člena ZKP.
kaznivo dejanje razžalitve - varstvo otrokovih koristi - žalitev strank v vlogi
Odsotnost tega spornega teksta v vlogi bi po prepričanju pritožbenega sodišča povsem zadostila obrambi upravičenih koristi mladoletnega sina v zadevi N 61/2015, s tako zapisanim tekstom pa je domet obrambe upravičenih koristi otroka obdolženka po oceni pritožbenega sodišča presegla, zato so pravilni zaključki prvostopnega sodišča o tem, da vsebina spornega pisanja ne predstavlja ravnanja matere v skrbi za zdrav telesni in duševni razvoj otroka in da je slednji tekst obdolženka zapisala z zaničevalnim namenom do zasebnega tožilca, kar je očitno posledica zamer iz preteklega konfliktnega partnerskega odnosa in da nikakor ne gre za primer, v katerem bi bila protipravnost takega obdolženkinega ravnanja v skladu s tretjim odstavkom člena 158 KZ-1 izključena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013301
OZ člen 132, 619, 662, 662/4. ZPP člen 212.
projektantska pogodba - atipična podjemna pogodba - odškodninska odgovornost projektanta - škoda zaradi zaupanja - zavarovanje odgovornosti - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - nastanek škode - odprava škode - zakonita cesija - uveljavljanje napak - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, in tega pritožba ne izpodbija, da tožeča stranka stanovanj z napako nima več v svojem premoženju, saj jih je prodala. Zato se višje sodišče strinja s prvostopenjskim, da lahko škodo predstavlja bodisi razlika v kupnini bodisi stroški iz naslova zahtevkov, ki jih do nje zaradi spornih napak uveljavljajo kupci stanovanj. To pa je tipična škoda zaradi zaupanja, ki je, kot pritožnica sama uveljavlja, posledica premoženjskih razpolaganj stranke, opravljenih na temelju zaupanja, da stvar nima napak.
Tako gradbena kot projektantska pogodba sta podvrsti podjemne pogodbe, le da je gradbena nominatna, projektantska pa atipična in v OZ ni urejena kot posebna vrsta pogodbe.
Ni mogoče pritrditi stališču, da če bi obveljala razlaga sodišča prve stopnje, bi moral naročnik napako vedno prej odpraviti, preden bi od povzročitelja uveljavljal povračilo. Sodišče je jasno napisalo, da se škoda zaradi napake pokaže v manjši vrednosti zgradbe in to je tista škoda, torej manjvrednost stanovanj, ki bi jo morala tožeča stranka izkazati. Zgolj ugotovitev, da ima objekt napako in pridobitev predračuna za njeno odpravo pa temu kriteriju ne ustreza. Ne glede na to, da je škodni dogodek nastal, tožeča stranka predpostavk odškodninske odgovornosti tožene stranke v tem pravdnem postopku ni izkazala.
Če tožeča stranka računov ni plačala, do prikrajšanja oziroma zmanjšanja premoženja na njeni strani sploh ni prišlo in škode torej ni (prim. 132. člen OZ). Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka določno navesti vrsto stroškov, ki jih je že imela z odpravo napak, čeprav so ti nastali po vložitvi tožbe, je zato pravilno, pritožnica pa neutemeljeno navaja, da sta nastanek škode in njena odprava dva različna pravna pojma.
V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vsa pritlična stanovanja v objektih, v katerih je prišlo do napake, prodala. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je s tem na podlagi četrtega odstavka 662. člena OZ prišlo do prehoda upravičenja do neposrednega uveljavljanja zahtevkov iz naslova napak v projektu iz naročnika na končne kupce stanovanj. Vendar je pravilno navedlo, da naročnik s tem ni izgubil pravice terjati povračila škode zaradi zaupanja, pri kateri pa je prav tako treba izkazati predpostavke odškodninske odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013575
OZ člen 520. SPZ člen 60, 64.
prodajna pogodba - pridržek lastninske pravice - prodaja z lastninskim pridržkom - razpolagalna sposobnost - nedobrovernost pridobitelja - pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe - prenehanje lastninske pravice - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - protipravnost ravnanja
Kljub temu, da to v zakonu ni posebej določeno, se šteje, da kupec, ki ima v posesti stvar, obremenjeno z lastninskim pridržkom, v času do poplačila kupnine ne sme z obremenjeno stvarjo razpolagati kot lastnik, saj pridobi razpolagalno sposobnost šele s pridobitvijo lastninske pravice. Vendar pa se lahko zgodi, da kupec kljub temu ravna v nasprotju s svojo obveznostjo (ne prodati blaga) in razpolaga s stvarjo ter svojemu pogodbenemu partnerju zagotavlja pridobitev lastninske in ne le pričakovalne pravice. Prav ima sicer pritožnica, da nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam, in da bilo mogoče sklepati, da lahko prodajalec uveljavlja svoj pridržek tudi proti kupčevemu kupcu. Vendar pa to pravilo velja le v zvezi z nedobroverno osebo. Nedobrovernost pa se ne domneva in jo mora dokazati prodajalec. V primeru razpolage s stvarjo je pridobitelj običajno dobroveren. Kupčev kupec v takšnem primeru pridobi lastninsko pravico po pravilih, ki urejajo pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe po 64. členu SPZ. Pri konstrukciji lastninskega pridržka lahko štejemo, da je nelastnik (kupec), ki razpolaga, prejel stvar v posest od lastnika. Zato imetnik lastninskega pridržka (prodajalec) proti dobrovernemu kupčevemu kupcu nima lastninskih zahtevkov. Z nastankom lastninske pravice v korist kupčevega kupca je prodajalčeva lastninska pravice ugasnila, z njo pa je prenehal tudi lastninski pridržek, prodajalec, ki je s takšnim razpolaganjem prikrajšan, pa lahko od kupca zahteva plačilo odškodnine na podlagi kršitve pogodbene obveznosti.
ZKP člen 83, 83/2, 344, 344/1. Ustava Republike Slovenije (1974) člen 29.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - sprememba obtožbe
S tem, ko je okrajni državni tožilec (po prepričanju obrambe nezakonito) obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi določb 3. točke drugega odstavka 45. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 430. člena ZKP, razširil še na obdolženega I. K. kot sostorilca, ni z ničemer vplival na zakonitost izvedbe zaslišanj prič in dokazno neoporečnost zapisnikov (o zaslišanju prič ter o glavnih obravnavah), katerih izločitev predlaga zagovornik. V skladu z načeloma neposrednosti in kontradiktornosti bodo vse že zaslišane priče lahko ponovno zaslišane na glavni obravnavi in obdolžencu bo na ta način omogočeno, da jim postavlja vprašanja ter podaja pripombe na njihove izpovedbe. Obdolženčeva pravica do obrambe tako ne bo okrnjena.
zastaranje izvršitve - prekinitev zastaranja - poziv za plačilo - priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen
Izdaja sklepa o dovolitvi obročnega plačila globe predstavlja pravno oviro, zaradi katere se po zakonu sankcija ne sme izvršiti in v skladu z drugim odtavkom 44. člena ZP-1 povzroči prekinitev zastaranja za čas dovoljenega obročnega odplačevanja globe oziroma denarne kazni.
OZ-UPB1 člen 534.. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 285, 339, 339/2, 339/2-15.
darilna pogodba - darilo iz hvaležnosti (remuneracijsko darilo) - očitek protispisnosti - materialno procesno vodstvo
Če je razlog za obveznost darovalca hvaležnost ali druga moralna dolžnost, ki ni iztožljiva, je to še vedno darilo in sicer v takem primeru govorimo o darilu iz hvaležnosti oziroma o remuneracijskem darilu (534. člen OZ).
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - poseg v čast in dobro ime - žaljiva vloga - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - višina denarne odškodnine - dokazna ocena
Odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti.
prepozna pritožba - obravnavanje prepozne pritožbe - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - izjema - prizadet interes - predmet dedovanja - lastnik nepremičnin - nepremičnina v solasti tretjih oseb
Niso podani pogoji za obravnavanje prepozne pritožbe po določbi tretjega odstavka 173. člena ZD, po kateri lahko sodišče druge stopnje upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Ker obe pritožbi želita kot predmet dedovanja po pokojnem tudi tri parcele, za katere iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da niso last pokojnika, ampak v solastnini tretjih oseb, bi bile s tem lahko prizadete njihove pravice.
ZPP člen 286b, 286b/2. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2. SPZ člen 45, 45/1.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepozno grajanje kršitev postopka - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - priposestvovalna doba - dobroverna lastniška posest
Ker je pritožnik vedel, da sodišče prve stopnje pravdnih strank ni zaslišalo, ker je prebralo njuni pisni izjavi, je bil razlog za neizvedbo neposrednega zaslišanja strank pritožniku takoj znan. Zatrjevano kršitev pravil postopka bi lahko uveljavljal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker tega ni storil, je taka pritožbena graja prepozna.
Pritožnik je tožbo za ugotovitev lastninske pravice temeljil na priposestvovanju. Sodišče prve stopnje mu je pravilno odgovorilo, da ni izpolnjen pogoj za pridobitev lastninske pravice na originarni način, zgolj ta pa je v tej pravdi pomemben način pridobitve lastninske pravice.
Neprerekana ugotovitev je, da bi se desetletno priposestvovalno obdobje izteklo 10. 5. 2004, če bi bil pritožnik dobroverni lastniški posestnik. To pa ni bil, ker je bila ves ta čas, to je od 31. 12. 1991 pa vse do 7. 3. 2008, v zemljiški knjigi zaznamovana prepoved obremenitve in odsvojitve nepremičnin. Sedanje stanje posesti ni pomembno, ker se je 7. 5. 2014 nad toženo stranko začel postopek osebnega stečaja.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka - motenje posesti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
Za razliko od rednega postopka je za obnovo postopka v motenjskih pravdah določen le objektivni rok, ki znaša 30 dni in se v vsakem primeru, ne glede na razlog obnove, računa od pravnomočnosti sklepa.
V obravnavani zadevi je bistveno, da je bil zamudni sklep opremljen s klavzulo pravnomočnosti (z datumom 12. 4. 2016), predlog za obnovo postopka pa je bil vložen po poteku omenjenega zakonskega roka, torej 12. 9. 2016. Zamudni sklep se šteje za pravnomočnega, dokler ta učinek ni (ne bo) odpravljen z ustreznim pravnim sredstvom.
Ker navedba razlogov za oprostitev ni obvezna sestavina izreka te vrste sodbe (četrti odstavek 364. člena ZKP). Povzemanje izpovedb prič, ni pogoj za zahtevano opredelitev sodišča do odločilnih dejstev.
Vročilnica ima dokazno moč javne listine, za katero velja, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokaz o vročitvi je mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - določitev deleža na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastnina
V skladu s stališči novejše teorije, sama določitev deležev na skupnem premoženju ne pomeni delitve skupnega premoženja, torej se s tem trenutkom skupna lastnina še ne transformira v solastnino. Sodba, s katero se ugotavljajo obseg in deleži na skupnem premoženju, je torej lahko le podlaga za vpis skupne lastnine v zemljiški knjigi (po nedoločenih deležih).
razdelitev posebne razdelitvene mase - nadomestilo upravitelja za razdelitev stečajne mase - prepoved reformatio in peius - načelo enakega obravnavanja upnikov
Iz navedenega je razvidno, da je sodišče prve stopnje odločilo v škodo pritožnika, ki je edini vložil ugovor proti načrtu razdelitve, kot stroške nadomestila pa je priznalo več, kot je predvidel upravitelj. S tem je smiselno prekoračilo "zahtevek" upravitelja, odločilo pa je tudi v škodo upnika, ki je vložil ugovor proti načrtu razdelitve.
Upravitelj ob zahtevi za odmero in izplačilo tega nadomestila tako ali tako ne more zahtevati več, kot pa je v načrtu razdelitve predvidel med stroški posebne mase. Zato tudi ni podlage za zmanjševanje posebne razdelitvene mase za višje stroške tega nadomestila, kot jih je predvidel upravitelj.
ZFPPIPP-UPB8 člen 132, 132/2, 280. ZIZ-UPB1 člen 170. ZZK-1 člen 87, 87/2, 88, 88/1. SPZ člen 193.
pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - pridobitev ločitvene pravice izven izvršilnega postopka - pridobitev hipoteke z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi - zemljiški dolg
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovilo, da je upnik z zaznambo sklepa o izvršbi pridobil tudi hipoteko (ta z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini ni bila vknjižena, saj je upnik ločitveno pravico pridobil že z vknjižbo zemljiškega dolga), posledično pa je zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP s tem, ko je odločilo, da ta ločitvena pravica tudi po ustavitvi izvršbe ostane v veljavi. S tem je namreč ugotovilo obstoj pravice, ki v predmetnem izvršilnem postopku sploh ni nastala, in o njej izvršilno sodišče ne more odločati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013852
ZPP člen 350, 350/2.
preizkus po uradni dolžnosti - dvom o pravdni sposobnosti - plačilo stroškov dobave toplotne energije - način delitve in obračuna stroškov - vezanost sodišča na ustavo in zakon - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis
Sodnik je vezan le na Ustavo in zakon. To pomeni, da če bi sodišče ugotovilo neustavnost ali protizakonitost katerega od pravilnikov, ga enostavno ne bi uporabilo (exceptio illegalis). Vendar za uporabo tega instituta v obravnavanem primeru ni potrebe.
sodna taksa - višina sodne takse - taksa glede na vrednost spornega predmeta - količnik za odmero takse
Sodna taksa za količnik 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 140.000 EUR znaša točno toliko, kot je v izpodbijanem sklepu (in še pred tem v plačilnem nalogu) zapisalo sodišče prve stopnje – 779 EUR. Znesek, ki ga ponuja pritožnica (704 EUR), ni predviden pri nobeni vrednosti spornega predmeta.