nagrada odvetniku za zastopanje v postopku - neobstoj pooblastila za zastopanje
Če v postopku poda vlogo odvetnik, ki nima pooblastila osebe (obdolženca ali oškodovanca), ki jo zastopa ali jo je zastopal, sodišče njegove vloge ne zavrže, temveč ga pozove, da v roku, ki ga določi, predloži pooblastilo za zastopanje ter ga pouči, da bo vlogo zavrglo, če v navedenem roku tega ne bo storil, vlogo pa zavrže šele, če pooblastilo v roku ni predloženo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00014327
OZ člen 5, 82, 247. ZPP člen 454, 454/1.
spor majhne vrednosti - nesporno dejansko stanje - izvedba naroka - pogodbena kazen - razlaga pogodbe - načelo vestnosti in poštenja
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je v konkretnem primeru izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 454. člena ZPP. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti naroka, četudi ga je tožena stranka zahtevala.
Po presoji višjega sodišča je nedopustna razlaga tožene stranke, da se prepoved iz prvega odstavka 6. člena podizvajalskih pogodb nanaša tudi na toženkine naročnike (oziroma naročnike oseb, s katerimi je tožena stranka lastniško povezana), za katere tožeča stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti. Takšna razlaga je namreč pretirano stroga in neživljenjska ter nasprotuje načelu vestnosti in poštenja (5. člen OZ).
ZPP člen 343, 343/2, 343/4. ZD člen 163, 173, 173/3.
oporočno dedovanje - pravni interes za pritožbo - izjava o odstopu dednega deleža - nedovoljena pritožba - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
Izpodbijani del sklepa (IV. točka izreka sklepa) vsebuje ugotovitev, da je oporočni dedič C. C. svoj del zapuščine odstopil Zavodu B. in se v ničemer ne nanaša na pritožnico, pač pa na oporočnega dediča C. C. Sodišče je namreč izvedlo dedovanje na podlagi oporok, pritožnica na pristnost in pravno veljavnost oporok ni imela pripomb in tudi ni uveljavljala pravice do nujnega deleža. Zato je njena pritožba nedovoljena, saj nima pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pri tem pritožbeno sodišče nepravočasne pritožbe ni moglo obravnavati niti po določbi tretjega odstavka 173. člena ZD, ker bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
Sodišče prve stopnje je tožeči stranki kljub nasprotovanju tožene stranke pravilno priznalo stroške prve pripravljalne vloge, saj je tožeča stranka v njej odgovorila na obširne navedbe, ki jih je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 31. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v ZDSS-1 ne v ZPP.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - domneva pripoznave tožbenega zahtevka - pasivnost tožene stranke - pritožbeni razlogi
V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodbo na podlagi pripoznave).
Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 18. 4. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v ZDSS-1 ne v ZPP.
Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
KPJS člen 46.. ZObr člen 97e.. ZSSloV člen 59, 59/3.
dodatek za stalno pripravljenost - javni uslužbenec - vojak
Pripadniki odzivne sile so se morali odzvati v delovnem času najkasneje v dveh urah oziroma v štirih urah izven delovnega časa od sprejema ukaza. Tožnik se je tako po prejemu ukaza bil dolžan zglasiti na delovnem mestu, kar pomeni, da je bil dejansko v stalni pripravljenosti in je zato upravičen do plačila dodatka za stalno pripravljenost.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - spregled pravno relevantnih dejstev
Ker je sodišče prve stopnje očitno spregledalo (pravno odločilne) navedbe tožeče stranke, ji je odvzelo možnost obravnave pred sodiščem. S tem je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Dejstva in dokazi, na katere se tožena stranka sklicuje v pritožbi, zbujajo dvom o pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi s pravilnostjo vročitve tožbe s pozivom toženi stranki v odgovor. Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, ne sme biti nobenih pomislekov, ali so pogoji iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni. Tožena stranka namreč v pritožbi zatrjuje, da podpis na povratnici ni podpis nobenega od delavcev tožene stranke in v dokaz predloži izjavo z njihovimi podpisi.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - stranke glavnega stečajnega postopka - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - nezavezujoče zbiranje ponudb - neizbrani ponudnik
Tretje osebe (ki niso upniki stečajnega dolžnika) nimajo niti procesnih niti materialno pravnih upravičenj izpodbijati pravilnosti odločitev stečajnega upravitelja v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika. Tretje osebe (ki niso stranke stečajnega postopka), upravitelju tudi ne morejo nalagati nikakršnih dolžnostnih oziroma izpolnitvenih ravnanj.
Če je tretjim osebam zaradi ravnanj stečajnega upravitelja nastala škoda, lahko zahtevajo njeno povrnitev po splošnih pravilih obligacijskega prava.
razveljavitev prodaje nepremičnin - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - procesne kršitve - nestrinjanje z vodenjem postopka - pritožba zoper odredbo
Zahteve pritožnikov, ki se nanašajo na vodenje postopka oziroma sodišču očitajo procesne kršitve, ne predstavljajo zahteve za odpravo nepravilnosti pri izvršbi in odpravi domnevnih procesnih kršitev sodišča ta ni namenjena.
ZIZ predloga za razveljavitev prodaje ne predvideva in razveljavitve prodaje stranka v postopku ne more predlagati. Izvršilni postopek je še v fazi nezaključene prodaje predmeta izvršbe. Ta faza se zaključi s plačilom kupnine. V tej fazi ZIZ predvideva tri možne načine nadaljnjega postopanja sodišča: nepremičnino domakne kupcu (sklepu o domiku sledi sklep o izročitvi); sodišče prodajo razveljavi in določi novo prodajo, če niso izpolnjeni pogoji za izročitev nepremičnine ali izvršbo na nepremičnine ustavi. Šele v primeru sprejema ene od teh odločitev je predvideno opredeljevanje sodišča prve stopnje do zatrjevanih procesnih kršitev ter so zoper navedene odločitve (z izjemo sklepa o domiku) predvidena tudi pravna sredstva. Zaradi sprejete odločitve se še vedno ne ve, kakšen bo rezultat prodajnega postopka. Vse to dejansko pokaže, da so pritožnikova prizadevanja uperjena zoper vodenje postopka prodaje, zoper to pa pritožnik nima niti pritožbe niti zahteve za odpravo nepravilnosti.
Izvedenec je podal pisno izvedeniško mnenje in ga vročil sodišču še v času, ko je imel status sodnega izvedenca, zato je tudi upravičen do nagrade za podano izvedeniško mnenje. Po določbi prvega odstavka 249. člena ZPP pridobi izvedenec pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, to je, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - neprerekana dejstva - priznana dejstva - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljeni pritožbeni razlogi - standard obrazloženosti ugovora - odločitev izvršilnega sodišča v primeru obrazloženega ugovora - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je v predmetnem postopku vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je navedla le, da tožeči stranki ničesar ne dolguje, da ji vtoževana verodostojna listina ni poznana in da z njo ne razpolaga ter predlagala zaslišanje njenega zakonitega zastopnika. Tak ugovor se v izvršilnem postopku šteje za obrazložen ugovor, zaradi česar je izvršilno sodišče izdalo sklep, s katerim je razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Ker se v tem primeru predlog za izvršbo šteje kot tožba, je bila tožeča stranka pozvana, da jo dopolni. V dopolnitvi je tožeča stranka celovito pojasnila in konkretizirala vsa pravno relevantna dejstva v zvezi s temeljem in višino vtoževane terjatve, za svoje trditve pa je tudi predlagala dokaze, vendar tožena stranka na to vlogo ni odgovorila. In glede na to, da so bile tudi njene prejšnje ugovorne navedbe pavšalne in nekonkretizirane, in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da dejstva, s katerimi tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek, niso sporna oziroma se štejejo za priznana.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - stvarna napaka izvajalca storitve - znižanje kupnine - nasprotna tožba - odškodninski zahtevek - pomanjkljiva trditvena podlaga - neizvedba dokaza - prepozne navedbe - nedovoljeni pritožbeni razlogi - vzročna zveza
Glede neizvedbe dokaza z zaslišanjem priče B. B. in A. A., kar tožena stranka v pritožbi graja, višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedbo teh dveh dokazov zavrnilo, ker je dejstva, ki naj bi jih ti dve priči potrdili, štelo za dokazana že na podlagi drugih izvedenih dokazov. To pa je ustavno dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga.
začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - verjetnost obstoja nevarnosti - dokazni standard verjetnosti - slabo finančno stanje - preusmeritev poslovanja - trditveno in dokazno breme
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve se zahteva verjeten izkaz subjektivne in konkretne nevarnosti. Potrebno je izkazati nevarnost aktivnega delovanja dolžnika v smeri onemogočenja ali oteževanja uveljavljanja terjatve. Objektivna nevarnost ne zadošča.
ZPP člen 343, 343/4. ZD člen 11, 11/1, 32, 126, 128, 163, 175.
zapuščinski postopek - pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju - stranka zapuščinskega postopka - položaj stranke v zapuščinskem postopku - zakoniti dedič - zakonec - dedna nevrednost - pravica iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Med druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine v smislu 175. člena ZD, štejejo zlasti tiste osebe, ki uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja (v širšem pomenu besede), na primer tisti, ki skrbijo za izpolnitev nalogov in vse tiste osebe, ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 18. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 5 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji.
ZPP člen 155.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15.
odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - potrebni pravdni stroški
Pritožba se neutemeljeno zavzema za to, da bi se tožniku za drugo pripravljalno vlogo priznalo le 50 točk za delni umik, saj je v tej vlogi tožnik odgovarjal na navedbe tožene stranke, ki je šele po vložitvi te vloge pripoznala preostanek tožbenega zahtevka. Glede na to je drugo pripravljalno vlogo tožnika treba šteti za potrebno za postopek.
Grožnje po sklenitvi pogodbe (to je po 11. 5. 2010) na voljo skleniti pogodbo ne morejo imeti vpliva, lahko gre le za indic, da so grožnje tudi pred podpisom pogodbe obstajale. To pa za zaključek o obstoju groženj ob odsotnosti drugih prepričljivih dokazov ne zadošča.
Čeprav je dokazni postopek pokazal, da posojilna pogodba z dne 11. 5. 2010 ni neobstoječa v smislu 15. člena OZ, pa se je hkrati izkazalo, da ne gre za pogodbo, ki bi po vsebini in namenu strank predstavljala posojilno pogodbo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre za navidezen posel, ki nima učinka med pravdnima strankama (prvi odstavek 50. člena OZ), ki pa prikriva drug posel, glede katerega ni ugotovilo nobenih ovir za njegovo veljavnost (drugi odstavek 50. člena OZ). Namen podpisa pogodbe je bil v tem, da drugi toženec dobi podlago za vračilo vloženega zneska.