prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - pobotni ugovor
Šele na naroku je tožena stranka prvič postavila trditev, da naj tožeča stranka zaračunanih del ne bi izvedla, takrat je tudi postavila pobotni ugovor. Ker pred tem to vprašanje ni bilo sporno, so za sklepčnost zahtevka zadoščale navedbe tožeče stranke, da naj bi "za toženo opravila storitev barvanja okvirjev motorjev v obsegu in na način, ki izhaja iz računov, ki so sestavni del trditvene podlage". Obseg trditev, ki so potrebne za ugoditev zahtevku, je namreč odvisen tudi od nasprotne stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na naroku tožeči stranki dodelilo rok, da se o novih navedbah tožene stranke opredeli in navedbe v tretji pripravljalni vlogi zato niso prepozne in očitana kršitev postopka ni podana.
Dejstvo, da je predlagatelj s svojim predlogom za delitev solastnega premoženja nazadnje propadel, je lahko le eden od razlogov, ki vplivajo na stroškovno odločitev, nikakor pa ne edini. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati vse okoliščine primera, tudi ravnanje prvega nasprotnega udeleženca.
Po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za očitek predlagatelju, da je stroške prvega nasprotnega udeleženca povzročil po svoji krivdi ali da so ti stroški nastali po naključju na njegovi strani.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00014330
ZIZ člen 107, 107/1, 107/3, 114, 120, 120/1, 120/3, 123. OZ člen 131. SPZ člen 180. ZFPPIPP člen 19, 279, 279/1.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - rubež terjatve - sklep o rubežu terjatve - prenos terjatve v izterjavo - aktivna procesna legitimacija - zastavna pravica na terjatvi - ločitvena pravica - vrstni red poplačila upnikov - prenehanje obveznosti - odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje - vzročna zveza - pravnomočen sklep o izvršbi
V prvem odstavku 107. člena ZIZ povsem jasno določa, da je dolžnikovemu dolžniku prepovedano poravnati terjatev dolžniku (ne pa, da jo sme veljavno izpolniti le zastavnemu upniku, kar je kasneje in drugače za primer zastavne pravice uredil 180. člen SPZ). Pri rubežu terjatve gre v njenem bistvu za “prisilno“ cesijo, ne za “prisilno“ zastavno pravico. Določba tretjega odstavka 107. člena ZIZ ima svoj pomen v tem, da določa trenutek pridobitve upnikove ločitvene pravice, s tem pa vrstni red posameznega upnika, ne pa v tem, da bi drugače kot prvi odstavek 107. člena ZIZ določala posledice rubeža denarne terjatve.
Ne glede na to bi lahko tožena stranka za izpolnitev odškodninsko odgovarjala, če bi bile za to izpolnjene predpostavke iz 131. člena OZ. Pri presoji utemeljenosti zahtevka na odškodninski podlagi je treba izhajati iz vsebine sklepov, s katerima je prišlo do rubeža terjatve in prenosa v izterjavo. Toženi stranki je bilo s sklepom o rubežu (povsem v skladu s prvim odstavkom 107. člena ZIZ) prepovedano, da poravna terjatev dolžnici, družbi A. Če bi tožena stranka prostovoljno poravnala terjatev družbi A., bi njeno ravnanje nasprotovalo prepovedi iz sodne odločbe in bi bilo zato protipravno. Tožena stranka pa ni ravnala v nasprotju z ZIZ oziroma sklepom o rubežu, njena izpolnitev ni bila prostovoljna, ampak prisilna. Podlago je imela v sklepu o izvršbi in odredbi sodišča, po katerih je ravnala in morala ravnati banka kot dolžničina dolžnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013911
ZPP člen 7, 286, 286/1, 286/4, 286/5.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (bolnice) - protipravno ravnanje - kršitev pojasnilne dolžnosti - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - predlaganje novih dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo - pogoj nekrivde - pravica do izjave - razpravno načelo
Sistem prekluzij je predpisan z namenom pospešitve in koncentracije postopka ter varstva pravic stranke do sojenja v razumnem roku. Od strank zahteva procesno disciplino, saj terja skrbno pripravo na sodni postopek in strankam samim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva. Vendar pa sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje v zadevi. Zaradi različnosti procesnih položajev vsak konkretni primer terja iskanje ustreznega ravnovesja med namenom prekluzij in razlago krivde po četrtem odstavku 286. člena ZPP.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK00012939
ZPP člen 339, 339/2, 458, 458/1. ZPrCP člen 56, 56/1, 56/1-2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
ZPrCP v 2. točki prvega odstavka 56. člena nalaga vozniku, ki se vključuje v cestni promet ali prednostno cesto, da pusti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka tudi, če se vključuje z nekategorizirane ceste v prometno javni cesti. Enako velja za primer, ko se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora, pločnika ali druge površine, ki ni cesta. Ta določba se uporablja za primere, ko se voznik vključuje v promet na cesti iz neke prometne površine, ki ni cesta. V konkretnem primeru pa gre v naravi za stičišče oz. križišče (le formalno kategorizirane z nekategorizirano cesto) enakovrednih cest, kjer se odvija promet brez omejitev ali prepovedi, zato je treba uporabiti „desno pravilo“.
prikrajšanje pri plači - plačilo za dejansko opravljeno delo - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - povečan obseg dela
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi vseh izvedenih dokazov lahko ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, za izvedbo dokazov po prvem odstavku 34. člena ZDSS-1 ni bilo podlage.
Povečanje obsega dela, ob okoliščini, da se vsebina tožnikovega dela ni spremenila, ne utemeljuje njegovega prikrajšanja iz naslova plačila po dejansko opravljenem delu.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00014827
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Predlog kot je podan, da se toženi stranki prepove sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu direktor prodaje oziroma vodja prodaje ni primeren, saj tožnik ne more z začasno odredbo zahtevati prepoved sklenitve delovnega razmerja toženi stranki na določenih delovnih mestih, razen s tožnikom, do konca predmetnega sodnega postopka. V primeru, da bo tožnik glede redne odpovedi iz krivdnih razlogov uspel, pa bo tožena stranka dolžna izvršiti pravnomočno sodno odločbo in v kolikor navedene odločitve ne bo realizirala, bo tožnik lahko svojo terjatev uveljavljal v postopku izvršbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013804
KZ-1 člen 115, 115/1, 116, 116-4, 135, 135/1. ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 327, 359, 359/1, 359/1-1, 372, 372-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev pravice do nepristranskega sodišča - nepristranskost izvedenca - obrazložitev izvedenskega mnenja - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - nedovoljen dokaz - privilegij zoper samoobtožbo - posebne kvalifikatorne okoliščine - umor iz nizkotnih nagibov - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - prostovoljni odstop - odmera kazni obsojencu - kaznivo dejanje grožnje
Zagovornik utemeljeno navaja, da dejanje, ki je predmet krivdoreka pod točko 2, nima zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ker grožnja obdolženca ni bila uperjena zoper oškodovanko ali njej bližnjo osebo oziroma, ker to v opisu ni navedeno. Da so izpolnjeni zakonski znaki tega kaznivega dejanja ne zadošča, da se je oškodovanka čutila ogroženo. Z grožnjo mora storilec ogroziti njo ali njej bližnje osebe, kar pa v opisu kaznivega dejanja ni zatrjevano. Dejanje, katerega zakonski znaki v izreku sodbe niso v celoti konkretizirani, pa ni kaznivo dejanje. Zagovornik zato pravilno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje prekršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje iz točke 2 prvostopnega krivdoreka kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).
Okoliščina, da gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov, ki ima za posledico tudi posebni plačni režim, ne vpliva na posebno razumevanje pravice do tedenskega počitka, sploh pa ne na način, da pripadniki že v osnovi te pravice ne misijah ne bi imeli. Enako pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena ne izključuje zagotovitev misijskega dopusta oziroma odsotnosti v trajanju 96 ur.
Začetek postopka predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU s strani nižjih sodišč je fakultativne narave. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropske unije.
Kot izhaja iz poročil izvršitelja z dne 12. 5. 2017 v spisu, je njegov pomočnik 11. 5. 2017 med 16.20 in 16.35 uro poskusil opraviti rubež na sedežu prvega dolžnika v C. in ugotovil, da je na naslovu neznan. Glede na dovoljeno izvršbo zoper solidarna dolžnika, je pomočnik izvršitelja utemeljeno poskusil opraviti rubež na naslovu drugega dolžnika. Za to ni potreboval upnikovega predloga za opravo ponovnega rubeža, kot je zmotno razlogovalo sodišče prve stopnje, saj ni šlo za ponovni rubež, ampak za prvi rubež pri drugem dolžniku, predlog pa je bil zajet v dovolitvi izvršbe. Neracionalno bi bilo, če bi za tisti dan zaključil z opravo izvršilnih dejanj in čakal na navodila upnika kje naj opravi rubež pri prvem dolžniku (II. točka izreka sklepa).
V tem primeru gre za opravo dveh rubežev, ki sta se opravljala na različnih krajih za dva različna dolžnika. Zato so bili stroški dveh poskusov rubežev potrebni za izvršbo.
omejitev teka obresti - ne ultra alterum tantrum - načelo formalne legalitete - časovne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za omejitev teka zakonskih zamudnih obresti za čas po 1. 1. 2002, saj je v izvršilnem naslovu določno naložena obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti od 1. 1. 1998 do 31. 12. 2006 in od 1. 1. 2007 dalje, torej je izrecno naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti tudi po 1. 1. 2002.
Pritožbi ni mogoče odreči pravilnosti tudi, ko opozarja na nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih, to je tistih, ki so bila podlaga za presojo sodišča prve stopnje o obdolženčevi zmožnosti plačila preživnine za oba otroka v času, ko je prejemal dohodke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013038
ZPP člen 4, 279a, 318, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 357a, 454, 454/1. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZNP člen 4, 7, 37. ZPND člen 2, 4, 7, 7/1, 19, 21, 22a, 22a/1, 22a/2, 22a/3, 22a/5, 22d, 22d/1, 22d/2, 22d/3. ZNP člen 37.
nasilje v družini - prepoved približevanja - razpis naroka - opustitev razpisa naroka - nepravdni postopek - pravila nepravdnega postopka - ugovorni postopek - ugovor nasprotnega udeleženca - načelo kontradiktornosti postopka - načelo obojestranskega zaslišanja strank - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokazni standard verjetnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - neizvedba predlaganih dokazov - pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - enako varstvo pravic
Vsebinsko se do dokazov nasprotnega udeleženca sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožba zato utemeljeno graja postopek in argumentacijo sodišča. Delovna metoda sodišča prve stopnje pri izboru dokazov in argumentacija dejanskih ugotovitev je pomanjkljiva, zato pritožba utemeljeno navaja, da je bila zaradi teh formalnih pomanjkljivosti nasprotnemu udeležencu kršena pravica do kontradiktornosti postopka in pravica do enakosti pravic v sodnem postopku. Prav zaradi teh pomanjkljivosti je pritožba lahko uspešno izpodbila zaupanje v dejanske rezultate sodišča prve stopnje. Če bi sodišče zaslišalo udeleženca in nekatere priče ter vpogledalo v listine, bi bila objektivna stvarnost spornega razmerja ugotovljena najmanj s potrebno stopnjo materialne resnice.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - neprofitna najemnina za stanovanje - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnine in stroškov - rok za plačilo obveznosti - zamuda s plačilom najemnine - težak socialni položaj najemnika - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - subvencioniranje plačila neprofitne najemnine - postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine - rok za uveljavitev - zakonski pogoj - neizpolnitev pogojev
Lastnik lahko najemno pogodbo (iz krivdnih razlogov) odpove ne le v primeru, ko najemnik najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, ne plača, ampak tudi če jih ne plača v za to predvidenih rokih.
Najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje in katerih ni mogel predvideti oziroma nanje ni mogel in ne more vplivati (smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni zmogel poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v celoti ter je najkasneje v 30 dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - veljaven pravni naslov - sodna poravnava - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - nedovoljena črna gradnja - upravnopravna zadeva - civilnopravna zadeva - inšpekcijski nadzor - gradbena inšpekcija - ustavitev gradnje - prepoved gradnje
Zaradi zatrjevane nedovoljene gradnje oziroma gradnje v nasprotju z gradbenim dovoljenjem predlagatelju ni mogoče odreči postopka vzpostavitve etažne lastnine.
Civilnopravno in upravnopravno razmerje učinkujeta ločeno glede na subjekte tega razmerja ter praviloma med seboj neodvisno.
Sodišče prve stopnje je presojalo tudi subjektivno nevarnost, ker jo je upnica zatrjevala kot vzrok nevarnosti bodoče nemožnosti izvršbe, kar je kot posledica objektivno dejstvo.
Po oceni pritožbenega sodišča bi sicer zunajobravnavni senat, glede na dejstvo, da je odločal o ugovoru zoper obtožnico, moral sprejeto odločitev opreti oziroma utemeljiti z določbo drugega odstavka 277. člena ZKP, saj lahko po določilih 352. člena ZKP zavrže obtožnico le sodeči senat med glavno obravnavo oziroma po njej. V taki oziroma obravnavani procesni situaciji je zato za presojo dovoljenosti pritožbe in upravičencev do pritožbe zoper odločbo zunajobravnavnega senata potrebno uporabiti določbo 283. člena ZKP in ne splošno določbo 399. člena ZKP glede pritožbe zoper sklep.
Prvi odstavek 283. člena ZKP določa, da se zoper odločbo senata iz 277. člena tega zakona lahko pritožita tožilec in oškodovanec. Obdolženec torej ni naveden med upravičenci do pritožbe, ker praviloma nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep. Le povsem izjemoma bi lahko obdolženec imel pravni interes, da s pritožbo doseže drugačno, zanj še ugodnejšo odločitev, npr. ustavitev kazenskega postopka, namesto zavrženja obtožnega akta.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013054
ZZK-1 člen 234, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica v pričakovanju - veriga pravnih poslov, ki izkazujejo prenos - izpolnjevanje pogojev za vpis - učinkovanje ex tunc - izbrisna tožba - pravočasnost navedb in dokazov - prekluzija - nevpisana lastninska pravica - prisilna hipoteka - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je namenjen sodnemu konstitutiranju razpolaganega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, stranke pa z listino o tem poslu ne razpolagajo več. Glede na sam smisel in naravo vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek prvega sodišča o ex tunc učinkovanju sklepa o vzpostavitvi listine. Vzpostavljajo se namreč listine, ki so v preteklosti že obstajale, vendar so uničene oziroma izgubljene. Zato je zmotno razlogovanje pritožbe o nedopustnosti enačenja vzpostavitve listine z njenim dejanskim obstojem v preteklosti. Takšno razlogovanje nasprotuje duhu določbe 234. člena ZZK-1, ki ureja vzpostavitev zemljiškoknjižne listine. Tako je pravilen zaključek prvega sodišča, da je tožnik na dan pridobitve toženčevih prisilnih hipotek imel lastninsko pravico v pričakovanju, saj kljub zemljiškoknjižnemu postopku za vzpostavitev listine – odločitev sodišča je učinkovala ex tunc – ni potreboval nobene konstitutivne izjave volje zemljiškoknjižnega lastnika.
Lastninska pravica nevpisanega pravnoposlovnega pridobitelja nepremičnine ima prednost pred zastavno pravico upnika, ki je pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja.
Ni utemeljenega razloga, da določba prvega odstavka 243. člena ZZK-1 ne bi urejala tudi spornih vknjižb, ki temeljijo na odločbi državnega organa. Tretji odstavek 243. člena ZZK-1 je uporabljiv v primerih, ko je tudi tožnik sodeloval v postopku izdaje odločbe, ki je bila podlaga za sporno vknjižbo. Določba se nanaša le na osebo, na katero se raztezajo subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za sporno vknjižbo. Ker tožnik ni bil stranka izvršilnih postopkov oziroma postopkov zavarovanja, določilo 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 za obravnavani primer ni uporabljivo. Marveč je glede na opisane okoliščine treba uporabiti določbo prvega odstavka 243. člena ZZK-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013552
OZ člen 131, 131/1, 132, 174, 179.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - zavarovalna polica - krivdna odškodninska odgovornost - vzrok padca - padec z lestve - poškodba pri padcu z lestve - delo na naslonski lestvi - poškodba ledveno križne hrbtenice - prijava škode zavarovalnici - razhajanje v izjavah prič - premoženjska in nepremoženjska škoda
Čeprav je šlo za lestev brez napak, ki je imela širšo spodnjo prečko ter se je vedelo, kako oz. kje je prislonjena, lahko tisti, ki na njej stoji, zaradi trka vanjo izgubi ravnotežje in pade. Življenjsko je, da je tožnik zaradi nepričakovanega udarca v lestev izgubil ravnotežje, padel in se poškodoval.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013283
ZVEtL-1 člen 4, 4/2, 57. SPZ člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - udeležba stranke v postopku - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - zaklonišče
Ne gre za javno zaklonišče, zato se lastninska pravica ne vpiše v korist občine, ampak se vpiše skupna lastnina na zaklonišču kot posebnem skupnem delu v korist vsakokratnih lastnikov stavb. To pa ni v nasprotju z načelom pravičnosti iz razlogov neenakomerne stroškovne obremenitve. Lastninska pravica ne predstavlja zgolj gole pravice imeti nepremičnino v posesti, z njo razpolagati in jo upravljati, ampak prinaša tudi določene obveznosti in bremena.