Okoliščina, da gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov, ki ima za posledico tudi posebni plačni režim, ne vpliva na posebno razumevanje pravice do tedenskega počitka, sploh pa ne na način, da pripadniki že v osnovi te pravice ne misijah ne bi imeli. Enako pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena ne izključuje zagotovitev misijskega dopusta oziroma odsotnosti v trajanju 96 ur.
Začetek postopka predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU s strani nižjih sodišč je fakultativne narave. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropske unije.
ZDR-1 člen 100, 100/1, 100/1-1.. KZ-1 člen 38, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pomoč pri kaznivem dejanju
Detektivi so ugotovili, da je v sporni noči več neznanih delavcev toženke odneslo več plastičnih posod z gorivom v tožnikov osebni avtomobil. Tožnik pa je nato zjutraj odpeljal svoje vozilo pred garažo in vanjo iz vozila ročno odnesel več plastičnih posod z gorivom. Izvedeni listinski dokazi in izpovedbe prič tvorijo trdo in logično povezavo ter se med seboj dopolnjujejo tako, da je mogoč zaključek, da so očitki v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi v celoti utemeljeni, in sicer da je tožnik z ugotovljenimi ravnanji storil kršitev po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja pomoči pri tatvini po 204. členu v zvezi z 38. členom KZ-1.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013283
ZVEtL-1 člen 4, 4/2, 57. SPZ člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - udeležba stranke v postopku - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - zaklonišče
Ne gre za javno zaklonišče, zato se lastninska pravica ne vpiše v korist občine, ampak se vpiše skupna lastnina na zaklonišču kot posebnem skupnem delu v korist vsakokratnih lastnikov stavb. To pa ni v nasprotju z načelom pravičnosti iz razlogov neenakomerne stroškovne obremenitve. Lastninska pravica ne predstavlja zgolj gole pravice imeti nepremičnino v posesti, z njo razpolagati in jo upravljati, ampak prinaša tudi določene obveznosti in bremena.
ZS člen 114, 114/1, 114/2, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-50. ZUODNO člen 2, 2-146. ZPP člen 25, 25/1.
izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - odstop zadeve drugemu sodišču - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč - sodni okraj - katastrska občina
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker vlada na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 114. člena ZS ni sprejela uredbe, ki bi določila, katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 24. člena ZS-H).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013531
ZKP člen 339, 339/1. KZ-1 člen 62, 62/2.
dopustnost pritožbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - posebni pogoj - plačilo preživnine
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe. Navedeni razlogi in stališča tudi v obravnavanem primeru po oceni pritožbenega sodišča glede na dejstvo, da je bila z izpodbijano odločitvijo prekršena pravica ml. oškodovanke oziroma njene zakonite zastopnice, dajejo utemeljeno podlago za sklep, da je pritožba pooblaščenca dovoljena. Utemeljujejo pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča prve stopnje vsaj preuranjena. V ponovljenem postopku bo zato moralo v zvezi z zagovorom obsojenca o nezmožnosti izpolnitve posebnega pogoja izvesti dokaze, ki bi takšno izpovedbo obsojenega morebiti lahko potrdili, sicer pa sprejeti drugačno odločitev.
ZPP člen 141, 141/1, 142, 142/3, 142/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2016) člen 12.
zamudna sodba - opustitev vložitve odgovora na tožbo - osebno vročanje - vročanje tožbe - vročilnica kot javna listina - obvestilo o poskusu vročitve - domneva o resničnosti vsebine javne listine - zakonska fikcija vročitve - neuporaben hišni predalčnik - predčasen odstop od najemne pogodbe - vlaganja najemnika v nepremičnino
Glede na prejeto obvestilo bi torej toženka ob razumni skrbnosti in odsotnosti sodne pošiljke po izteku petnajstdnevnega roka morala preveriti, kje je sodno pisanje, in poskrbeti za njegov prevzem. Na pravilnost vročitve, ki je opravljena skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP s potekom petnajstdnevnega roka za prevzem pošiljke na pošti, vračilo pošiljke sodišču, ki je vročitev odredilo, ne vpliva.
Upnica v pritožbi trdi, da gre v primeru vseh sklepov, ki se nanašajo na njene predloge za oprostitev plačila sodne takse, za isti postopek St 000/2015, ter da bi bilo povsem nelogično, da bi upnica znotraj istega postopka (St 000/2015), v katerem je že bila oproščena plačila sodne takse, nato morala biti znova oproščena plačila sodne takse za drugo procesno dejanje. Vendar pri tem spregleda, da je bila z zgoraj navedenima sklepoma z dne 22. 6. 2017 in 21. 9. 2017 oproščena plačila sodne takse le za dva konkretna pritožbena postopka, in sicer za postopek s pritožbo zoper sklep St 000/2015 z dne 24. 4. 2017 in za postopek s pritožbo zoper sklep St 000/2015 z dne 4. 7. 2017, in ne za plačilo vseh sodnih taks, ki bi jih bila dolžna plačati v tem stečajnem postopku.
pritožba proti sklepu o zavrženju pritožbe - nedovoljena pritožba - pravica do pravnega sredstva - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva
Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
Dejstvo, da je predlagatelj s svojim predlogom za delitev solastnega premoženja nazadnje propadel, je lahko le eden od razlogov, ki vplivajo na stroškovno odločitev, nikakor pa ne edini. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati vse okoliščine primera, tudi ravnanje prvega nasprotnega udeleženca.
Po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za očitek predlagatelju, da je stroške prvega nasprotnega udeleženca povzročil po svoji krivdi ali da so ti stroški nastali po naključju na njegovi strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00013126
ZD člen 61.
oporoka - veljavnost oporoke - neveljavnost oporoke - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni tožbeni zahtevek - oporočna sposobnost zapustnika - sposobnost zapustnika za razsojanje - volja zapustnika - tožba na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe - ničnost darilne pogodbe - demenca - dokazovanje z izvedencem - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca
Izvedenec je pritrdil, da so določene domače razprtije lahko vplivale na zapustnico, niso pa vplivale na njeno bolezensko stanje - demenco. Sfera potencialnih zapustničinih nagibov, ki je posledica odnosov z bližnjimi, nujno najprej predpostavlja, da je zapustnica svojo voljo in nagibe sploh sposobna pravno veljavno izoblikovati. Odsotnost slednjega pa je tisto, kar je zapustnici onemogočalo pravno učinkovito razpolagati s svojim premoženjem, zato so pravni posli nični.
Ker je oporoka v primeru oporočno nesposobnega oporočitelja izpodbojna, je pravilen zahtevek za njeno razveljavitev. Ničnostna sankcija ni v skladu z navedenim pravnim temeljem. Ker opisano med strankama ni bilo sporno, niti nanj ni ustrezno reagiralo sodišče prve stopnje v skladu z materialno procesnim vodstvom, pritožbeno sodišče zaključuje, da zavrnitev tožbenega zahtevka v tej fazi postopka zaradi zavarovanja tožnikove pravice do učinkovitega sodnega varstva ni več dopustna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013804
KZ-1 člen 115, 115/1, 116, 116-4, 135, 135/1. ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 327, 359, 359/1, 359/1-1, 372, 372-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev pravice do nepristranskega sodišča - nepristranskost izvedenca - obrazložitev izvedenskega mnenja - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - nedovoljen dokaz - privilegij zoper samoobtožbo - posebne kvalifikatorne okoliščine - umor iz nizkotnih nagibov - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - prostovoljni odstop - odmera kazni obsojencu - kaznivo dejanje grožnje
Zagovornik utemeljeno navaja, da dejanje, ki je predmet krivdoreka pod točko 2, nima zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ker grožnja obdolženca ni bila uperjena zoper oškodovanko ali njej bližnjo osebo oziroma, ker to v opisu ni navedeno. Da so izpolnjeni zakonski znaki tega kaznivega dejanja ne zadošča, da se je oškodovanka čutila ogroženo. Z grožnjo mora storilec ogroziti njo ali njej bližnje osebe, kar pa v opisu kaznivega dejanja ni zatrjevano. Dejanje, katerega zakonski znaki v izreku sodbe niso v celoti konkretizirani, pa ni kaznivo dejanje. Zagovornik zato pravilno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje prekršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje iz točke 2 prvostopnega krivdoreka kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00014827
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Predlog kot je podan, da se toženi stranki prepove sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu direktor prodaje oziroma vodja prodaje ni primeren, saj tožnik ne more z začasno odredbo zahtevati prepoved sklenitve delovnega razmerja toženi stranki na določenih delovnih mestih, razen s tožnikom, do konca predmetnega sodnega postopka. V primeru, da bo tožnik glede redne odpovedi iz krivdnih razlogov uspel, pa bo tožena stranka dolžna izvršiti pravnomočno sodno odločbo in v kolikor navedene odločitve ne bo realizirala, bo tožnik lahko svojo terjatev uveljavljal v postopku izvršbe.
sporna višina terjatve - dokazovanje z izvedencem - pisno izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - opustitev zaslišanja izvedenca - pravica do izjave o dokazu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe - določitev drugega izvedenca
Čeprav je toženec podal več pripomb na izvedensko mnenje ter izrecno zahteval, naj ga izvedenec podrobneje obrazloži in ustrezno korigira, sodišče izvedenca ni povabilo na narok. Toženca je s tem prikrajšalo za pravico do obravnavanja, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da stranki nista predlagali novega izvedenca, ni sprejemljivo. Dokazovanje z drugim izvedencem pride po tretjem odstavku 254. člena ZPP na vrsto šele takrat, ko pomanjkljivosti mnenja ali dvoma o njegovi pravilnosti ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
prekinitev postopka - vzorčni postopek - nadaljevanje postopka
To, da je tožena stranka po izdaji izpodbijanega sklepa predlagala prekinitev postopka iz razloga vložene revizije zoper pravnomočno odločitev v vzorčnem postopku, na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nima nobenega vpliva.
izpolnitev obveznosti - komu se izpolnjuje - neposredno plačilo naročnika podizvajalcu - sodba presenečenja - opredelitev sodišča do vseh tožbenih trditev
Bistvo tega spora ni uporaba 271. člena OZ, kot napačno meni pritožba, ampak gre za to, da tožena stranka ni pravilno izpolnila svoje obveznosti (280. člen OZ), zato je svojemu sopogodbeniku še naprej ostala zavezana za izpolnitev v vtoževani višini. V pogodbi med pravdnima strankama je bilo namreč dogovorjeno, da bo tožena plačila izvajala neposredno podizvajalcem, če bodo za to izpolnjeni pogoji. V takem primeru preneha obveznost tožene stranke do tožeče (prvi odstavek 280. člena OZ v delu, v katerem določa, da je upravičenec do izpolnitve tudi tretji, če tako določa zakon ali pogodba). Eden od teh pogojev je tudi, da bo podizvajalec predložil s strani izvajalca potrjen račun (da je terjatev podizvajalca do izvajalca pripoznana). Takega računa pa v predmetni zadevi ni bilo.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - veljaven pravni naslov - sodna poravnava - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - nedovoljena črna gradnja - upravnopravna zadeva - civilnopravna zadeva - inšpekcijski nadzor - gradbena inšpekcija - ustavitev gradnje - prepoved gradnje
Zaradi zatrjevane nedovoljene gradnje oziroma gradnje v nasprotju z gradbenim dovoljenjem predlagatelju ni mogoče odreči postopka vzpostavitve etažne lastnine.
Civilnopravno in upravnopravno razmerje učinkujeta ločeno glede na subjekte tega razmerja ter praviloma med seboj neodvisno.
Izpodbijana sodba predstavlja sodbo presenečenja, ker tožniku, kljub jasnim in veljavnim pogodbenim določilom, ne dopušča možnosti predčasne izterjave posojila.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK00012939
ZPP člen 339, 339/2, 458, 458/1. ZPrCP člen 56, 56/1, 56/1-2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
ZPrCP v 2. točki prvega odstavka 56. člena nalaga vozniku, ki se vključuje v cestni promet ali prednostno cesto, da pusti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka tudi, če se vključuje z nekategorizirane ceste v prometno javni cesti. Enako velja za primer, ko se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora, pločnika ali druge površine, ki ni cesta. Ta določba se uporablja za primere, ko se voznik vključuje v promet na cesti iz neke prometne površine, ki ni cesta. V konkretnem primeru pa gre v naravi za stičišče oz. križišče (le formalno kategorizirane z nekategorizirano cesto) enakovrednih cest, kjer se odvija promet brez omejitev ali prepovedi, zato je treba uporabiti „desno pravilo“.
prikrajšanje pri plači - plačilo za dejansko opravljeno delo - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - povečan obseg dela
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi vseh izvedenih dokazov lahko ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, za izvedbo dokazov po prvem odstavku 34. člena ZDSS-1 ni bilo podlage.
Povečanje obsega dela, ob okoliščini, da se vsebina tožnikovega dela ni spremenila, ne utemeljuje njegovega prikrajšanja iz naslova plačila po dejansko opravljenem delu.
Po oceni pritožbenega sodišča bi sicer zunajobravnavni senat, glede na dejstvo, da je odločal o ugovoru zoper obtožnico, moral sprejeto odločitev opreti oziroma utemeljiti z določbo drugega odstavka 277. člena ZKP, saj lahko po določilih 352. člena ZKP zavrže obtožnico le sodeči senat med glavno obravnavo oziroma po njej. V taki oziroma obravnavani procesni situaciji je zato za presojo dovoljenosti pritožbe in upravičencev do pritožbe zoper odločbo zunajobravnavnega senata potrebno uporabiti določbo 283. člena ZKP in ne splošno določbo 399. člena ZKP glede pritožbe zoper sklep.
Prvi odstavek 283. člena ZKP določa, da se zoper odločbo senata iz 277. člena tega zakona lahko pritožita tožilec in oškodovanec. Obdolženec torej ni naveden med upravičenci do pritožbe, ker praviloma nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep. Le povsem izjemoma bi lahko obdolženec imel pravni interes, da s pritožbo doseže drugačno, zanj še ugodnejšo odločitev, npr. ustavitev kazenskega postopka, namesto zavrženja obtožnega akta.