CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00013126
ZD člen 61.
oporoka - veljavnost oporoke - neveljavnost oporoke - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni tožbeni zahtevek - oporočna sposobnost zapustnika - sposobnost zapustnika za razsojanje - volja zapustnika - tožba na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe - ničnost darilne pogodbe - demenca - dokazovanje z izvedencem - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca
Izvedenec je pritrdil, da so določene domače razprtije lahko vplivale na zapustnico, niso pa vplivale na njeno bolezensko stanje - demenco. Sfera potencialnih zapustničinih nagibov, ki je posledica odnosov z bližnjimi, nujno najprej predpostavlja, da je zapustnica svojo voljo in nagibe sploh sposobna pravno veljavno izoblikovati. Odsotnost slednjega pa je tisto, kar je zapustnici onemogočalo pravno učinkovito razpolagati s svojim premoženjem, zato so pravni posli nični.
Ker je oporoka v primeru oporočno nesposobnega oporočitelja izpodbojna, je pravilen zahtevek za njeno razveljavitev. Ničnostna sankcija ni v skladu z navedenim pravnim temeljem. Ker opisano med strankama ni bilo sporno, niti nanj ni ustrezno reagiralo sodišče prve stopnje v skladu z materialno procesnim vodstvom, pritožbeno sodišče zaključuje, da zavrnitev tožbenega zahtevka v tej fazi postopka zaradi zavarovanja tožnikove pravice do učinkovitega sodnega varstva ni več dopustna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013096
ZIZ člen 272. OZ člen 256.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - izročilna pogodba - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - verjeten izkaz nevarnosti - objektivna nevarnost - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve zadostuje že zgolj obstoj nevarnosti, ne glede na to, ali ta izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo je povzročilo. Za zavarovanje nedenarne terjatve torej ni potreben pogoj subjektivne nevarnostni oziroma dolžnikovega ogrožanja izvršbe z razpolaganjem s svojim premoženjem. Zadošča izkaz obstoja objektivne nevarnosti.
Tožnica v pritožbi pravilno opozarja, da je verjetno, da je nekdo, ki je s sklenitvijo posla v škodo upnikov že pripomogel k oškodovanju tožnice, sposoben to storiti še enkrat in da prepoved odtujitve nepremičnin v korist tožničine dolžnice (prve toženke) za takšno ravnanje ne more predstavljati resne ovire glede na to, da gre za pravico prve toženke, ki se ji lahko kadarkoli odpove oziroma predlaga njen izbris iz zemljiške knjige.
Sodišče prve stopnje je presojalo tudi subjektivno nevarnost, ker jo je upnica zatrjevala kot vzrok nevarnosti bodoče nemožnosti izvršbe, kar je kot posledica objektivno dejstvo.
ZDR-1 člen 100, 100/1, 100/1-1.. KZ-1 člen 38, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pomoč pri kaznivem dejanju
Detektivi so ugotovili, da je v sporni noči več neznanih delavcev toženke odneslo več plastičnih posod z gorivom v tožnikov osebni avtomobil. Tožnik pa je nato zjutraj odpeljal svoje vozilo pred garažo in vanjo iz vozila ročno odnesel več plastičnih posod z gorivom. Izvedeni listinski dokazi in izpovedbe prič tvorijo trdo in logično povezavo ter se med seboj dopolnjujejo tako, da je mogoč zaključek, da so očitki v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi v celoti utemeljeni, in sicer da je tožnik z ugotovljenimi ravnanji storil kršitev po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja pomoči pri tatvini po 204. členu v zvezi z 38. členom KZ-1.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/8, 64, 64/2, 66, 66/1, 67, 67/3.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja
Ker ni izkazano, da bi imel obdolženec kot tujec v Republiki Sloveniji običajno prebivališče in ker od pridobitve njegovega vozniškega dovoljenja Republike Bosne in Hercegovine 30. 6. 2017 še ni minil rok enega leta, v katerem sme tujec z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, in ob vzajemnosti (med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino je takšna vzajemnost vzpostavljena) voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, obdolženec ni kršil prvega odstavka 66. člena ZVoz-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014479
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
res iudicata - bistvena kršitev določb postopka - pravnomočno razsojena stvar - odškodninska odgovornost delodajalca - izgubljeni zaslužek - nezgoda pri delu - invalidnost
Ker je bila tožniku priznana invalidnost, v posledici česar je tožnik utrpel vtoževano škodo, tako zaradi poškodbe pri delu kot tudi zaradi tožnikove bolezni, sta bila poškodba pri delu in bolezen sovzrok nastale škode. Tožnikova bolezen namreč ni bila posledica nesreče pri delu in ni z njo v vzročni zvezi, saj tožnikove zdravstvene težave niso takšne, da se ob odsotnosti nesreče pri delu ne bi pojavile, ampak so nasprotno obstajale že pred tem. Zato je tožena stranka odškodninsko odgovorna le v višini 50 %.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014589
ZDR člen 184, 200, 200/1.. OZ člen 131, 149, 153, 153/3, 171, 171/1.. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 387, 387/1, 387/1-1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odločba ZPIZ - invalidnost - ustrezno delovno mesto - ravnanje oškodovanca - soprispevek
V primeru, če delodajalec delavcu kljub odločbi ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti ne zagotovi opravljanja drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti, krši 1. točko 200. člena ZDR in prvi odstavek 101. člena ZPIZ-1, ki mu takšno ravnanje nalagajo, posledično se ne more nikoli v celoti razbremeniti odgovornosti za škodo, ki delavcu nastane pri opravljanju neustreznega dela.
Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bil škodni dogodek posledica izključno ravnanja tožnika (nedovoljenega posega v stroj na način, da je pri menjavi kolutov z dolgim delom ključa pritisnil na vrteče se polirne kolute), ki ga tožena stranka ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Vendar pa so ugotovitve, na katerih je sodišče prve stopnje utemeljilo ta zaključek, pomembne za presojo tožnikovega soprispevka k nastali škodi.
priposestvovanje - družbena lastnina - ugotovitev lastninske pravice - prenos pravice uporabe - ureditev zemljiškoknjižnega stanja - gradnja na tujem - lastninjenje družbene lastnine - tek priposestvovalne dobe - dobrovernost posestnika - pomanjkljiva dokazna ocena
Če je bilo zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice, četudi je kasneje (ko je bil gradbeni objekt že zgrajen) zemljišče prenehalo biti družbena lastnina.
Posplošeno stališče sodišča prve stopnje, da je priposestvovalna doba prenehala teči s toženčevo pridobitvijo lastninske pravice dne 18. 5. 2007, je materialnopravno zmotno. Vpliv spremembe lastništva na tek priposestvovalne dobe je odvisen od okoliščin konkretnega primerna, ki pa jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
Ker se za priposestovanje lastninske pravice zahteva lastniška posest, je sodišče prve stopnje pravilno zožilo definicije dobre vere na osebo, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari.
prekinitev postopka - vzorčni postopek - nadaljevanje postopka
To, da je tožena stranka po izdaji izpodbijanega sklepa predlagala prekinitev postopka iz razloga vložene revizije zoper pravnomočno odločitev v vzorčnem postopku, na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nima nobenega vpliva.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - varovanje koristi otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je do stopnje verjetnosti izkazano, da je materino zavedanje pomena reda v življenju otroka, predvsem glede prehranjevanja, spanja in obiskovanja vrtca okrnjeno. Skupaj z ugotovitvami iz mnenja CSD sledi verjeten zaključek, da njeno psihofizično stanje ni stabilno do te mere, da bi lahko zagotavljala primerno življenjsko okolje dečku in da je v tej fazi postopka na ravni verjetnosti izkazano nekontrolirano vedenje matere, nezmožnost presoje realnosti in obremenjevanje otroka s svojimi stiskami, kar vsekakor predstavlja okoliščine, ki terjajo od sodišča, da dečka hitro, z namenom varovanja njegove največje koristi, začasno dodeli v varstvo in vzgojo očetu.
primarni zahtevek na pridobitev lastninske pravice - pridobitev solastninske pravice z vlaganji - dogovor o nastanku solastninske pravice - dogovor o gradnji - nedokazana dejstva - podredni tožbeni zahtevki - neupravičena obogatitev - vlaganja v nepremičnino - zastaranje obveznosti - izpolnitev obveznosti - dospelost terjatve - zapadlost terjatve - zahtevek graditelja za povračilo vlaganj - zapadlost zahtevka graditelja z izgubo posesti nepremičnine - lex specialis - prehod koristi - posest - soposest
Za uspešno uveljavljanje primarnega tožbenega zahtevka za ugotovitev solastnine na nepremičnini bi tožnik moral izkazati dogovor z lastnikom nepremičnine, da bo na njej zaradi vlaganj pridobil solastnino. Zgolj dogovor o skupni gradnji ne predstavlja tudi dogovora, da se bodo na nepremičnini spremenila lastninska razmerja in se vzpostavila solastnina.
Predpostavka za podredni zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve je prehod koristi, v konkretnem obravnavanem primeru pa do prehoda koristi še ni prišlo, saj tožnik še vedno uporablja nepremičnine in ima zato od njih (sam) koristi. Njegova terjatev iz tega naslova še ni zapadla, šele z zapadlostjo oziroma dospelostjo terjatve v plačilo bo lahko upnik zahteval izpolnitev obveznosti iz naslova neupravičene obogatitve. Zato je bilo treba zahtevek zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013038
ZPP člen 4, 279a, 318, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 357a, 454, 454/1. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZNP člen 4, 7, 37. ZPND člen 2, 4, 7, 7/1, 19, 21, 22a, 22a/1, 22a/2, 22a/3, 22a/5, 22d, 22d/1, 22d/2, 22d/3. ZNP člen 37.
nasilje v družini - prepoved približevanja - razpis naroka - opustitev razpisa naroka - nepravdni postopek - pravila nepravdnega postopka - ugovorni postopek - ugovor nasprotnega udeleženca - načelo kontradiktornosti postopka - načelo obojestranskega zaslišanja strank - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokazni standard verjetnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - neizvedba predlaganih dokazov - pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - enako varstvo pravic
Vsebinsko se do dokazov nasprotnega udeleženca sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožba zato utemeljeno graja postopek in argumentacijo sodišča. Delovna metoda sodišča prve stopnje pri izboru dokazov in argumentacija dejanskih ugotovitev je pomanjkljiva, zato pritožba utemeljeno navaja, da je bila zaradi teh formalnih pomanjkljivosti nasprotnemu udeležencu kršena pravica do kontradiktornosti postopka in pravica do enakosti pravic v sodnem postopku. Prav zaradi teh pomanjkljivosti je pritožba lahko uspešno izpodbila zaupanje v dejanske rezultate sodišča prve stopnje. Če bi sodišče zaslišalo udeleženca in nekatere priče ter vpogledalo v listine, bi bila objektivna stvarnost spornega razmerja ugotovljena najmanj s potrebno stopnjo materialne resnice.
Kdaj je mogoče zahtevati izbris hipoteke, določa drugi odstavek 154. člena SPZ. Ker ni sporno, da zavarovana terjatev tožene stranke do prodajalca, ki je zavarovana s hipoteko, še ni prenehala, prav tako pa tožeča stranka ni zatrjevala ostalih pogojev za izbris, je zahtevek na podlagi določb SPZ neutemeljen, lahko bi temeljil kvečjemu na pogodbeni podlagi. Pravdni stranki pa nista v neposrednem pogodbenem razmerju. Tožena stranka (oziroma njena pravna prednica) se tožeči stranki ni nikoli zavezala, da ji bo izročila izbrisno dovoljenje. Obstaja le zaveza tožene stranke do prodajalca in zaveza prodajalca do tožeče stranke. Prav tako ne gre za položaj, ko bi tožeča stranka vstopila v položaj prodajalca, ker bi ta nanjo po prejemu kupnine prenesel terjatev do tožene stranke za izstavitev izbrisne pobotnice. Iz nobenega od sklenjenih pravnih poslov tako ne izhaja, da bi imela tožeča stranka zahtevek do tožene stranke na izbris hipoteke.
odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi smrti bližnjega - višina denarne odškodnine - medsebojna čustvena navezanost
Ni nujno, pa vendar načeloma velja, da izguba mladoletnega otroka upravičuje višjo odškodnino od izgube (že) odraslega potomca. Obratno sorazmerje v izhodišču velja tudi glede starosti oškodovanca (starša); starejši kot je, nižja je odškodnina. Za duševne bolečine zaradi smrti otroka v mlajših srednjih letih sodna praksa priznava odškodnino med 15 in 18 povprečnimi neto mesečnimi plačami.
Po oceni pritožbenega sodišča bi sicer zunajobravnavni senat, glede na dejstvo, da je odločal o ugovoru zoper obtožnico, moral sprejeto odločitev opreti oziroma utemeljiti z določbo drugega odstavka 277. člena ZKP, saj lahko po določilih 352. člena ZKP zavrže obtožnico le sodeči senat med glavno obravnavo oziroma po njej. V taki oziroma obravnavani procesni situaciji je zato za presojo dovoljenosti pritožbe in upravičencev do pritožbe zoper odločbo zunajobravnavnega senata potrebno uporabiti določbo 283. člena ZKP in ne splošno določbo 399. člena ZKP glede pritožbe zoper sklep.
Prvi odstavek 283. člena ZKP določa, da se zoper odločbo senata iz 277. člena tega zakona lahko pritožita tožilec in oškodovanec. Obdolženec torej ni naveden med upravičenci do pritožbe, ker praviloma nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep. Le povsem izjemoma bi lahko obdolženec imel pravni interes, da s pritožbo doseže drugačno, zanj še ugodnejšo odločitev, npr. ustavitev kazenskega postopka, namesto zavrženja obtožnega akta.
ZPP člen 141, 141/1, 142, 142/3, 142/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2016) člen 12.
zamudna sodba - opustitev vložitve odgovora na tožbo - osebno vročanje - vročanje tožbe - vročilnica kot javna listina - obvestilo o poskusu vročitve - domneva o resničnosti vsebine javne listine - zakonska fikcija vročitve - neuporaben hišni predalčnik - predčasen odstop od najemne pogodbe - vlaganja najemnika v nepremičnino
Glede na prejeto obvestilo bi torej toženka ob razumni skrbnosti in odsotnosti sodne pošiljke po izteku petnajstdnevnega roka morala preveriti, kje je sodno pisanje, in poskrbeti za njegov prevzem. Na pravilnost vročitve, ki je opravljena skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP s potekom petnajstdnevnega roka za prevzem pošiljke na pošti, vračilo pošiljke sodišču, ki je vročitev odredilo, ne vpliva.
Kot izhaja iz poročil izvršitelja z dne 12. 5. 2017 v spisu, je njegov pomočnik 11. 5. 2017 med 16.20 in 16.35 uro poskusil opraviti rubež na sedežu prvega dolžnika v C. in ugotovil, da je na naslovu neznan. Glede na dovoljeno izvršbo zoper solidarna dolžnika, je pomočnik izvršitelja utemeljeno poskusil opraviti rubež na naslovu drugega dolžnika. Za to ni potreboval upnikovega predloga za opravo ponovnega rubeža, kot je zmotno razlogovalo sodišče prve stopnje, saj ni šlo za ponovni rubež, ampak za prvi rubež pri drugem dolžniku, predlog pa je bil zajet v dovolitvi izvršbe. Neracionalno bi bilo, če bi za tisti dan zaključil z opravo izvršilnih dejanj in čakal na navodila upnika kje naj opravi rubež pri prvem dolžniku (II. točka izreka sklepa).
V tem primeru gre za opravo dveh rubežev, ki sta se opravljala na različnih krajih za dva različna dolžnika. Zato so bili stroški dveh poskusov rubežev potrebni za izvršbo.
pritožba proti sklepu o zavrženju pritožbe - nedovoljena pritožba - pravica do pravnega sredstva - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva
Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
Upnica v pritožbi trdi, da gre v primeru vseh sklepov, ki se nanašajo na njene predloge za oprostitev plačila sodne takse, za isti postopek St 000/2015, ter da bi bilo povsem nelogično, da bi upnica znotraj istega postopka (St 000/2015), v katerem je že bila oproščena plačila sodne takse, nato morala biti znova oproščena plačila sodne takse za drugo procesno dejanje. Vendar pri tem spregleda, da je bila z zgoraj navedenima sklepoma z dne 22. 6. 2017 in 21. 9. 2017 oproščena plačila sodne takse le za dva konkretna pritožbena postopka, in sicer za postopek s pritožbo zoper sklep St 000/2015 z dne 24. 4. 2017 in za postopek s pritožbo zoper sklep St 000/2015 z dne 4. 7. 2017, in ne za plačilo vseh sodnih taks, ki bi jih bila dolžna plačati v tem stečajnem postopku.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00014827
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Predlog kot je podan, da se toženi stranki prepove sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu direktor prodaje oziroma vodja prodaje ni primeren, saj tožnik ne more z začasno odredbo zahtevati prepoved sklenitve delovnega razmerja toženi stranki na določenih delovnih mestih, razen s tožnikom, do konca predmetnega sodnega postopka. V primeru, da bo tožnik glede redne odpovedi iz krivdnih razlogov uspel, pa bo tožena stranka dolžna izvršiti pravnomočno sodno odločbo in v kolikor navedene odločitve ne bo realizirala, bo tožnik lahko svojo terjatev uveljavljal v postopku izvršbe.