CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014479
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
res iudicata - bistvena kršitev določb postopka - pravnomočno razsojena stvar - odškodninska odgovornost delodajalca - izgubljeni zaslužek - nezgoda pri delu - invalidnost
Ker je bila tožniku priznana invalidnost, v posledici česar je tožnik utrpel vtoževano škodo, tako zaradi poškodbe pri delu kot tudi zaradi tožnikove bolezni, sta bila poškodba pri delu in bolezen sovzrok nastale škode. Tožnikova bolezen namreč ni bila posledica nesreče pri delu in ni z njo v vzročni zvezi, saj tožnikove zdravstvene težave niso takšne, da se ob odsotnosti nesreče pri delu ne bi pojavile, ampak so nasprotno obstajale že pred tem. Zato je tožena stranka odškodninsko odgovorna le v višini 50 %.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK00012939
ZPP člen 339, 339/2, 458, 458/1. ZPrCP člen 56, 56/1, 56/1-2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
ZPrCP v 2. točki prvega odstavka 56. člena nalaga vozniku, ki se vključuje v cestni promet ali prednostno cesto, da pusti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka tudi, če se vključuje z nekategorizirane ceste v prometno javni cesti. Enako velja za primer, ko se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora, pločnika ali druge površine, ki ni cesta. Ta določba se uporablja za primere, ko se voznik vključuje v promet na cesti iz neke prometne površine, ki ni cesta. V konkretnem primeru pa gre v naravi za stičišče oz. križišče (le formalno kategorizirane z nekategorizirano cesto) enakovrednih cest, kjer se odvija promet brez omejitev ali prepovedi, zato je treba uporabiti „desno pravilo“.
Kot izhaja iz poročil izvršitelja z dne 12. 5. 2017 v spisu, je njegov pomočnik 11. 5. 2017 med 16.20 in 16.35 uro poskusil opraviti rubež na sedežu prvega dolžnika v C. in ugotovil, da je na naslovu neznan. Glede na dovoljeno izvršbo zoper solidarna dolžnika, je pomočnik izvršitelja utemeljeno poskusil opraviti rubež na naslovu drugega dolžnika. Za to ni potreboval upnikovega predloga za opravo ponovnega rubeža, kot je zmotno razlogovalo sodišče prve stopnje, saj ni šlo za ponovni rubež, ampak za prvi rubež pri drugem dolžniku, predlog pa je bil zajet v dovolitvi izvršbe. Neracionalno bi bilo, če bi za tisti dan zaključil z opravo izvršilnih dejanj in čakal na navodila upnika kje naj opravi rubež pri prvem dolžniku (II. točka izreka sklepa).
V tem primeru gre za opravo dveh rubežev, ki sta se opravljala na različnih krajih za dva različna dolžnika. Zato so bili stroški dveh poskusov rubežev potrebni za izvršbo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - kršitev dostojanstva - enotna odškodnina - enotna odškodnina zaradi kršitve dostojanstva - odškodnina za strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina zaradi okrnitve svobode
OZ v 181. členu obravnava posledice protipravnih ravnanj kot posebno obliko nepremoženjske škode, za katero predvideva prisojo enotne odškodnine. Denarna odškodnina za druge oblike nepremoženjske škode na podlagi 179. člena OZ pa se lahko prisodi (posebej), če se te škode pojavijo v posebej izraziti obliki.
ZVEtL-1 člen 3, 43, 49. ZNP člen 8, 37. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - predhodna vprašanja - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - uporaba določb nepravdnega postopka - načelo ekonomičnosti - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - razlogi za prekinitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča se v skladu z določbo 49. člena ZVEtL-1 za obravnavanje predhodnih vprašanj ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, kar pomeni, da sodišče v vsakem primeru tako kot pravdno sodišče po načelu ekonomičnosti, upoštevajoč smotrnost in učinkovitost reševanja predhodnega vprašanja ali prekinitve postopka v okviru procesnega vodstva, samo oceni in odloči, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo ali bo postopek prekinilo in počakalo na rešitev prejudicialnega vprašanja v drugem (matičnem) postopku. Da lahko sodišče prekine postopek do pravnomočne odločitve v vzporedno tekoči zadevi, mora najprej ugotoviti, ali odločitev v tisti zadevi predstavlja predhodno vprašanje za zadevo, ki jo obravnava.
Izpodbijana odločitev, kolikor se nanaša na parceli št. 250/96 in 250/97, in razlogi zanjo so pravilni. Odločitev o ugotovitvi skupnega pripadajočega zemljišča po navedenih parcelah je nedvomno odvisna od odločitve o ugotovitvi individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi P. 17, L., po istih parcelah. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bo namreč meja individualnega pripadajočega zemljišča vsaj delno istočasno tudi meja skupnega pripadajočega zemljišča. Velja sicer tudi obratno, kot pravilno opozarja predlagatelj v pritožbi, vendar pa je ob dejstvu, da so skupna pripadajoča zemljišča izjema, smotrneje počakati, da se ugotovi individualno pripadajoče zemljišče po določenih nepremičninah, ter šele nato odločiti o skupnem pripadajočem zemljišču po istih nepremičninah, kot pa obratno.
Zgoraj pojasnjeno pa ne velja glede parcele št. 250/99. Ta nepremičnina je namreč, kot pravilno opozarja predlagatelj, predmet zgolj tega nepravdnega postopka in ne tudi nepravdnega postopka III N 185/2012. Sodišče prve stopnje tako dejansko ni navedlo razlogov za odločitev o prekinitvi postopka glede parcele št. 250/99, s čimer je v tej zvezi podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1.
spor o pristojnosti - odvetnik kot pravdna stranka - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo
V obravnavanem primeru gre za pravdo med tožečo stranko kot odvetnikom iz opravljanja njegove odvetniške dejavnosti in toženo stranko kot samostojnim podjetnikom posameznikom. Odvetnik nima statusa podjetnika. Če svojega poklica ne opravlja v odvetniški družbi, ga opravlja kot zasebnik, kot tak pa ni oseba, za katero se v postopku uporabljajo pravila o gospodarskih sporih.
Izpodbijana sodba predstavlja sodbo presenečenja, ker tožniku, kljub jasnim in veljavnim pogodbenim določilom, ne dopušča možnosti predčasne izterjave posojila.
sporna višina terjatve - dokazovanje z izvedencem - pisno izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - opustitev zaslišanja izvedenca - pravica do izjave o dokazu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe - določitev drugega izvedenca
Čeprav je toženec podal več pripomb na izvedensko mnenje ter izrecno zahteval, naj ga izvedenec podrobneje obrazloži in ustrezno korigira, sodišče izvedenca ni povabilo na narok. Toženca je s tem prikrajšalo za pravico do obravnavanja, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da stranki nista predlagali novega izvedenca, ni sprejemljivo. Dokazovanje z drugim izvedencem pride po tretjem odstavku 254. člena ZPP na vrsto šele takrat, ko pomanjkljivosti mnenja ali dvoma o njegovi pravilnosti ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013283
ZVEtL-1 člen 4, 4/2, 57. SPZ člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - udeležba stranke v postopku - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - zaklonišče
Ne gre za javno zaklonišče, zato se lastninska pravica ne vpiše v korist občine, ampak se vpiše skupna lastnina na zaklonišču kot posebnem skupnem delu v korist vsakokratnih lastnikov stavb. To pa ni v nasprotju z načelom pravičnosti iz razlogov neenakomerne stroškovne obremenitve. Lastninska pravica ne predstavlja zgolj gole pravice imeti nepremičnino v posesti, z njo razpolagati in jo upravljati, ampak prinaša tudi določene obveznosti in bremena.
priposestvovanje - družbena lastnina - ugotovitev lastninske pravice - prenos pravice uporabe - ureditev zemljiškoknjižnega stanja - gradnja na tujem - lastninjenje družbene lastnine - tek priposestvovalne dobe - dobrovernost posestnika - pomanjkljiva dokazna ocena
Če je bilo zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice, četudi je kasneje (ko je bil gradbeni objekt že zgrajen) zemljišče prenehalo biti družbena lastnina.
Posplošeno stališče sodišča prve stopnje, da je priposestvovalna doba prenehala teči s toženčevo pridobitvijo lastninske pravice dne 18. 5. 2007, je materialnopravno zmotno. Vpliv spremembe lastništva na tek priposestvovalne dobe je odvisen od okoliščin konkretnega primerna, ki pa jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
Ker se za priposestovanje lastninske pravice zahteva lastniška posest, je sodišče prve stopnje pravilno zožilo definicije dobre vere na osebo, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari.
ZDR-1 člen 100, 100/1, 100/1-1.. KZ-1 člen 38, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pomoč pri kaznivem dejanju
Detektivi so ugotovili, da je v sporni noči več neznanih delavcev toženke odneslo več plastičnih posod z gorivom v tožnikov osebni avtomobil. Tožnik pa je nato zjutraj odpeljal svoje vozilo pred garažo in vanjo iz vozila ročno odnesel več plastičnih posod z gorivom. Izvedeni listinski dokazi in izpovedbe prič tvorijo trdo in logično povezavo ter se med seboj dopolnjujejo tako, da je mogoč zaključek, da so očitki v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi v celoti utemeljeni, in sicer da je tožnik z ugotovljenimi ravnanji storil kršitev po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja pomoči pri tatvini po 204. členu v zvezi z 38. členom KZ-1.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2. ZPotK člen 13. ZPotK-1 člen 15. SPZ člen 142.
potrošniški kredit - razdor kreditne pogodbe - notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - opomin - vročanje opomina - prejemna teorija
Izvršilno sodišče mora v primeru v notarskem zapisu sklenjene potrošniške kreditne pogodbe po uradni dolžnosti ugotoviti, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja v skladu z določbami zakona, ki ureja potrošniške kredite.
Ne zadošča, da upnik dolžniku opomin, naj obveznost izpolni v dodatnem roku, pošlje (tako imenovana oddajna teorija), temveč mora izkazati vročitev opomina dolžniku (tako imenovana prejemna teorija).
primarni zahtevek na pridobitev lastninske pravice - pridobitev solastninske pravice z vlaganji - dogovor o nastanku solastninske pravice - dogovor o gradnji - nedokazana dejstva - podredni tožbeni zahtevki - neupravičena obogatitev - vlaganja v nepremičnino - zastaranje obveznosti - izpolnitev obveznosti - dospelost terjatve - zapadlost terjatve - zahtevek graditelja za povračilo vlaganj - zapadlost zahtevka graditelja z izgubo posesti nepremičnine - lex specialis - prehod koristi - posest - soposest
Za uspešno uveljavljanje primarnega tožbenega zahtevka za ugotovitev solastnine na nepremičnini bi tožnik moral izkazati dogovor z lastnikom nepremičnine, da bo na njej zaradi vlaganj pridobil solastnino. Zgolj dogovor o skupni gradnji ne predstavlja tudi dogovora, da se bodo na nepremičnini spremenila lastninska razmerja in se vzpostavila solastnina.
Predpostavka za podredni zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve je prehod koristi, v konkretnem obravnavanem primeru pa do prehoda koristi še ni prišlo, saj tožnik še vedno uporablja nepremičnine in ima zato od njih (sam) koristi. Njegova terjatev iz tega naslova še ni zapadla, šele z zapadlostjo oziroma dospelostjo terjatve v plačilo bo lahko upnik zahteval izpolnitev obveznosti iz naslova neupravičene obogatitve. Zato je bilo treba zahtevek zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00013038
ZPP člen 4, 279a, 318, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 357a, 454, 454/1. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZNP člen 4, 7, 37. ZPND člen 2, 4, 7, 7/1, 19, 21, 22a, 22a/1, 22a/2, 22a/3, 22a/5, 22d, 22d/1, 22d/2, 22d/3. ZNP člen 37.
nasilje v družini - prepoved približevanja - razpis naroka - opustitev razpisa naroka - nepravdni postopek - pravila nepravdnega postopka - ugovorni postopek - ugovor nasprotnega udeleženca - načelo kontradiktornosti postopka - načelo obojestranskega zaslišanja strank - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokazni standard verjetnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - neizvedba predlaganih dokazov - pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - enako varstvo pravic
Vsebinsko se do dokazov nasprotnega udeleženca sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožba zato utemeljeno graja postopek in argumentacijo sodišča. Delovna metoda sodišča prve stopnje pri izboru dokazov in argumentacija dejanskih ugotovitev je pomanjkljiva, zato pritožba utemeljeno navaja, da je bila zaradi teh formalnih pomanjkljivosti nasprotnemu udeležencu kršena pravica do kontradiktornosti postopka in pravica do enakosti pravic v sodnem postopku. Prav zaradi teh pomanjkljivosti je pritožba lahko uspešno izpodbila zaupanje v dejanske rezultate sodišča prve stopnje. Če bi sodišče zaslišalo udeleženca in nekatere priče ter vpogledalo v listine, bi bila objektivna stvarnost spornega razmerja ugotovljena najmanj s potrebno stopnjo materialne resnice.
prekinitev postopka - vzorčni postopek - nadaljevanje postopka
To, da je tožena stranka po izdaji izpodbijanega sklepa predlagala prekinitev postopka iz razloga vložene revizije zoper pravnomočno odločitev v vzorčnem postopku, na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nima nobenega vpliva.
omejitev teka obresti - ne ultra alterum tantrum - načelo formalne legalitete - časovne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za omejitev teka zakonskih zamudnih obresti za čas po 1. 1. 2002, saj je v izvršilnem naslovu določno naložena obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti od 1. 1. 1998 do 31. 12. 2006 in od 1. 1. 2007 dalje, torej je izrecno naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti tudi po 1. 1. 2002.
Pritožbi ni mogoče odreči pravilnosti tudi, ko opozarja na nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih, to je tistih, ki so bila podlaga za presojo sodišča prve stopnje o obdolženčevi zmožnosti plačila preživnine za oba otroka v času, ko je prejemal dohodke.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - neprofitna najemnina za stanovanje - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnine in stroškov - rok za plačilo obveznosti - zamuda s plačilom najemnine - težak socialni položaj najemnika - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - subvencioniranje plačila neprofitne najemnine - postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine - rok za uveljavitev - zakonski pogoj - neizpolnitev pogojev
Lastnik lahko najemno pogodbo (iz krivdnih razlogov) odpove ne le v primeru, ko najemnik najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, ne plača, ampak tudi če jih ne plača v za to predvidenih rokih.
Najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje in katerih ni mogel predvideti oziroma nanje ni mogel in ne more vplivati (smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni zmogel poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v celoti ter je najkasneje v 30 dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja.
prikrajšanje pri plači - plačilo za dejansko opravljeno delo - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - povečan obseg dela
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi vseh izvedenih dokazov lahko ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, za izvedbo dokazov po prvem odstavku 34. člena ZDSS-1 ni bilo podlage.
Povečanje obsega dela, ob okoliščini, da se vsebina tožnikovega dela ni spremenila, ne utemeljuje njegovega prikrajšanja iz naslova plačila po dejansko opravljenem delu.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00014827
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Predlog kot je podan, da se toženi stranki prepove sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu direktor prodaje oziroma vodja prodaje ni primeren, saj tožnik ne more z začasno odredbo zahtevati prepoved sklenitve delovnega razmerja toženi stranki na določenih delovnih mestih, razen s tožnikom, do konca predmetnega sodnega postopka. V primeru, da bo tožnik glede redne odpovedi iz krivdnih razlogov uspel, pa bo tožena stranka dolžna izvršiti pravnomočno sodno odločbo in v kolikor navedene odločitve ne bo realizirala, bo tožnik lahko svojo terjatev uveljavljal v postopku izvršbe.