NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013283
ZVEtL-1 člen 4, 4/2, 57. SPZ člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - udeležba stranke v postopku - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - zaklonišče
Ne gre za javno zaklonišče, zato se lastninska pravica ne vpiše v korist občine, ampak se vpiše skupna lastnina na zaklonišču kot posebnem skupnem delu v korist vsakokratnih lastnikov stavb. To pa ni v nasprotju z načelom pravičnosti iz razlogov neenakomerne stroškovne obremenitve. Lastninska pravica ne predstavlja zgolj gole pravice imeti nepremičnino v posesti, z njo razpolagati in jo upravljati, ampak prinaša tudi določene obveznosti in bremena.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2. ZPotK člen 13. ZPotK-1 člen 15. SPZ člen 142.
potrošniški kredit - razdor kreditne pogodbe - notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - opomin - vročanje opomina - prejemna teorija
Izvršilno sodišče mora v primeru v notarskem zapisu sklenjene potrošniške kreditne pogodbe po uradni dolžnosti ugotoviti, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja v skladu z določbami zakona, ki ureja potrošniške kredite.
Ne zadošča, da upnik dolžniku opomin, naj obveznost izpolni v dodatnem roku, pošlje (tako imenovana oddajna teorija), temveč mora izkazati vročitev opomina dolžniku (tako imenovana prejemna teorija).
Po oceni pritožbenega sodišča bi sicer zunajobravnavni senat, glede na dejstvo, da je odločal o ugovoru zoper obtožnico, moral sprejeto odločitev opreti oziroma utemeljiti z določbo drugega odstavka 277. člena ZKP, saj lahko po določilih 352. člena ZKP zavrže obtožnico le sodeči senat med glavno obravnavo oziroma po njej. V taki oziroma obravnavani procesni situaciji je zato za presojo dovoljenosti pritožbe in upravičencev do pritožbe zoper odločbo zunajobravnavnega senata potrebno uporabiti določbo 283. člena ZKP in ne splošno določbo 399. člena ZKP glede pritožbe zoper sklep.
Prvi odstavek 283. člena ZKP določa, da se zoper odločbo senata iz 277. člena tega zakona lahko pritožita tožilec in oškodovanec. Obdolženec torej ni naveden med upravičenci do pritožbe, ker praviloma nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep. Le povsem izjemoma bi lahko obdolženec imel pravni interes, da s pritožbo doseže drugačno, zanj še ugodnejšo odločitev, npr. ustavitev kazenskega postopka, namesto zavrženja obtožnega akta.
Upnica v pritožbi trdi, da gre v primeru vseh sklepov, ki se nanašajo na njene predloge za oprostitev plačila sodne takse, za isti postopek St 000/2015, ter da bi bilo povsem nelogično, da bi upnica znotraj istega postopka (St 000/2015), v katerem je že bila oproščena plačila sodne takse, nato morala biti znova oproščena plačila sodne takse za drugo procesno dejanje. Vendar pri tem spregleda, da je bila z zgoraj navedenima sklepoma z dne 22. 6. 2017 in 21. 9. 2017 oproščena plačila sodne takse le za dva konkretna pritožbena postopka, in sicer za postopek s pritožbo zoper sklep St 000/2015 z dne 24. 4. 2017 in za postopek s pritožbo zoper sklep St 000/2015 z dne 4. 7. 2017, in ne za plačilo vseh sodnih taks, ki bi jih bila dolžna plačati v tem stečajnem postopku.
pritožba proti sklepu o zavrženju pritožbe - nedovoljena pritožba - pravica do pravnega sredstva - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva
Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
ZD člen 2, 33, 138, 208, 210, 212. ZZZDR člen 12, 51. OZ člen 618.
spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - delni sklep o dedovanju - izločitev gospodinjskih predmetov - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - predmet dedovanja - avtorske pravice - dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - pravica uporabe groba - najemno razmerje
V primeru 33. člena ZD gre za izločitev predmetov po sili zakona, zato je trditveno in dokazno breme praviloma na tistem, ki meni, da ni podlage za izločanje.
Sodna praksa in pravna teorija stojita na stališču, da je zapuščinski postopek enoten in samostojen. Namen zapuščinskega postopka je, da se ugotovi, kaj tvori zapuščino in kdo so njegovi dediči. Zato zapuščine ni moč razdeliti z delnim sklepom o dedovanju, ker je po 210. členu ZD sodišče vedno dolžno prekiniti postopek in stranke napotiti na pravdo, če obstaja spor, ali določeno premoženje sodi v zapuščino. Iz tega razumljivo sledi, da je treba razčistiti vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na dedovanje, in je šele nato mogoče izdati sklep o dedovanju.
Predmet dedovanja so lahko tudi pravice zapustnika iz najemne pogodbe za grob.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013046
OZ člen 336, 336/1, 779, 779/1. ZPP člen 8, 215.
vrnjeno premoženje - dogovor o nagradi - dogovor o delitvi zapuščine - skrbnik vrnjenega premoženja - procesni pobot - dokazna ocena - dokazno breme - trditveno in dokazno breme - pravilo o dokaznem bremenu - ocena verodostojnosti priče - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - pomanjkljiva dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je na podlagi presoje izvedenih dokazov zaključilo, da toženec svojih trditev o dogovoru, da se nagrada poračunava takrat, ko bo vrnjeno vso premoženje, ni dokazal, zaradi česar je glede vprašanja zapadlosti sledilo toženkinim trditvam. Zakaj tak „avtomatizem“ sledeč ugotovitvi, da toženec svojemu dokaznemu bremenu ni zadostil, ni na mestu, je Vrhovno sodišče RS pojasnilo v 19. točki obrazložitve sklepa z dne 15. 3. 2018. Prav tako je v tem istem okviru poudarilo, da je bilo tudi na tožnici dokazno breme glede vsebine dogovora, kot ga je zatrjevala, kakor tudi, da bi moralo zato sodišče na podlagi dokazanosti ugotoviti dejstvo, da je bilo dogovorjeno sprotno plačilo nagrade (ne pa da je takšen zaključek naredilo na podlagi ugotovitve, da toženec svojih trditev ni izkazal). Ker tega sodišče prve stopnje v okviru svoje odločbe na omenjeni način ni ugotavljalo (oziroma presojalo tožničinih trditev), je že to dejstvo narekovalo njeno razveljavitev v izpodbijanem delu.
sporna višina terjatve - dokazovanje z izvedencem - pisno izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - opustitev zaslišanja izvedenca - pravica do izjave o dokazu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe - določitev drugega izvedenca
Čeprav je toženec podal več pripomb na izvedensko mnenje ter izrecno zahteval, naj ga izvedenec podrobneje obrazloži in ustrezno korigira, sodišče izvedenca ni povabilo na narok. Toženca je s tem prikrajšalo za pravico do obravnavanja, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da stranki nista predlagali novega izvedenca, ni sprejemljivo. Dokazovanje z drugim izvedencem pride po tretjem odstavku 254. člena ZPP na vrsto šele takrat, ko pomanjkljivosti mnenja ali dvoma o njegovi pravilnosti ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/8, 64, 64/2, 66, 66/1, 67, 67/3.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja
Ker ni izkazano, da bi imel obdolženec kot tujec v Republiki Sloveniji običajno prebivališče in ker od pridobitve njegovega vozniškega dovoljenja Republike Bosne in Hercegovine 30. 6. 2017 še ni minil rok enega leta, v katerem sme tujec z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, in ob vzajemnosti (med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino je takšna vzajemnost vzpostavljena) voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, obdolženec ni kršil prvega odstavka 66. člena ZVoz-1.
Kdaj je mogoče zahtevati izbris hipoteke, določa drugi odstavek 154. člena SPZ. Ker ni sporno, da zavarovana terjatev tožene stranke do prodajalca, ki je zavarovana s hipoteko, še ni prenehala, prav tako pa tožeča stranka ni zatrjevala ostalih pogojev za izbris, je zahtevek na podlagi določb SPZ neutemeljen, lahko bi temeljil kvečjemu na pogodbeni podlagi. Pravdni stranki pa nista v neposrednem pogodbenem razmerju. Tožena stranka (oziroma njena pravna prednica) se tožeči stranki ni nikoli zavezala, da ji bo izročila izbrisno dovoljenje. Obstaja le zaveza tožene stranke do prodajalca in zaveza prodajalca do tožeče stranke. Prav tako ne gre za položaj, ko bi tožeča stranka vstopila v položaj prodajalca, ker bi ta nanjo po prejemu kupnine prenesel terjatev do tožene stranke za izstavitev izbrisne pobotnice. Iz nobenega od sklenjenih pravnih poslov tako ne izhaja, da bi imela tožeča stranka zahtevek do tožene stranke na izbris hipoteke.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 212.
olajšave pri plačilu sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - smiselna uporaba določb ZPP - trditveno in dokazno breme - predpostavke za oprostitev plačila sodnih taks - ogrožanje dejavnosti - odlog plačila sodne takse - unovčenje premoženja - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - nedovoljene pritožbene novote - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - pravica do pravnega sredstva
Stranka, ki želi olajšavo pri plačilu sodne takse, nosi trditveno in dokazno breme, da je njeno likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Zato mora stranka, v kolikor razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve premoženja stranke, njen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne more biti uspešen.
Stranko je mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, pri čemer je trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja teh pogojev na stranki oziroma predlagatelju, če pa ta trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpolnjevanja teh pogojev ne zadosti, zahtevano plačilo sodne takse ne pomeni nesorazmernega oteževanja in kršitve pravice do pravnega sredstva.
prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - pobotni ugovor
Šele na naroku je tožena stranka prvič postavila trditev, da naj tožeča stranka zaračunanih del ne bi izvedla, takrat je tudi postavila pobotni ugovor. Ker pred tem to vprašanje ni bilo sporno, so za sklepčnost zahtevka zadoščale navedbe tožeče stranke, da naj bi "za toženo opravila storitev barvanja okvirjev motorjev v obsegu in na način, ki izhaja iz računov, ki so sestavni del trditvene podlage". Obseg trditev, ki so potrebne za ugoditev zahtevku, je namreč odvisen tudi od nasprotne stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na naroku tožeči stranki dodelilo rok, da se o novih navedbah tožene stranke opredeli in navedbe v tretji pripravljalni vlogi zato niso prepozne in očitana kršitev postopka ni podana.
prekinitev postopka - vzorčni postopek - nadaljevanje postopka
To, da je tožena stranka po izdaji izpodbijanega sklepa predlagala prekinitev postopka iz razloga vložene revizije zoper pravnomočno odločitev v vzorčnem postopku, na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nima nobenega vpliva.
Sodišče prve stopnje je presojalo tudi subjektivno nevarnost, ker jo je upnica zatrjevala kot vzrok nevarnosti bodoče nemožnosti izvršbe, kar je kot posledica objektivno dejstvo.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - varovanje koristi otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je do stopnje verjetnosti izkazano, da je materino zavedanje pomena reda v življenju otroka, predvsem glede prehranjevanja, spanja in obiskovanja vrtca okrnjeno. Skupaj z ugotovitvami iz mnenja CSD sledi verjeten zaključek, da njeno psihofizično stanje ni stabilno do te mere, da bi lahko zagotavljala primerno življenjsko okolje dečku in da je v tej fazi postopka na ravni verjetnosti izkazano nekontrolirano vedenje matere, nezmožnost presoje realnosti in obremenjevanje otroka s svojimi stiskami, kar vsekakor predstavlja okoliščine, ki terjajo od sodišča, da dečka hitro, z namenom varovanja njegove največje koristi, začasno dodeli v varstvo in vzgojo očetu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00013126
ZD člen 61.
oporoka - veljavnost oporoke - neveljavnost oporoke - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni tožbeni zahtevek - oporočna sposobnost zapustnika - sposobnost zapustnika za razsojanje - volja zapustnika - tožba na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe - ničnost darilne pogodbe - demenca - dokazovanje z izvedencem - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca
Izvedenec je pritrdil, da so določene domače razprtije lahko vplivale na zapustnico, niso pa vplivale na njeno bolezensko stanje - demenco. Sfera potencialnih zapustničinih nagibov, ki je posledica odnosov z bližnjimi, nujno najprej predpostavlja, da je zapustnica svojo voljo in nagibe sploh sposobna pravno veljavno izoblikovati. Odsotnost slednjega pa je tisto, kar je zapustnici onemogočalo pravno učinkovito razpolagati s svojim premoženjem, zato so pravni posli nični.
Ker je oporoka v primeru oporočno nesposobnega oporočitelja izpodbojna, je pravilen zahtevek za njeno razveljavitev. Ničnostna sankcija ni v skladu z navedenim pravnim temeljem. Ker opisano med strankama ni bilo sporno, niti nanj ni ustrezno reagiralo sodišče prve stopnje v skladu z materialno procesnim vodstvom, pritožbeno sodišče zaključuje, da zavrnitev tožbenega zahtevka v tej fazi postopka zaradi zavarovanja tožnikove pravice do učinkovitega sodnega varstva ni več dopustna.
Okoliščina, da gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov, ki ima za posledico tudi posebni plačni režim, ne vpliva na posebno razumevanje pravice do tedenskega počitka, sploh pa ne na način, da pripadniki že v osnovi te pravice ne misijah ne bi imeli. Enako pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena ne izključuje zagotovitev misijskega dopusta oziroma odsotnosti v trajanju 96 ur.
Začetek postopka predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU s strani nižjih sodišč je fakultativne narave. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropske unije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013911
ZPP člen 7, 286, 286/1, 286/4, 286/5.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (bolnice) - protipravno ravnanje - kršitev pojasnilne dolžnosti - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - predlaganje novih dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo - pogoj nekrivde - pravica do izjave - razpravno načelo
Sistem prekluzij je predpisan z namenom pospešitve in koncentracije postopka ter varstva pravic stranke do sojenja v razumnem roku. Od strank zahteva procesno disciplino, saj terja skrbno pripravo na sodni postopek in strankam samim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva. Vendar pa sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje v zadevi. Zaradi različnosti procesnih položajev vsak konkretni primer terja iskanje ustreznega ravnovesja med namenom prekluzij in razlago krivde po četrtem odstavku 286. člena ZPP.
omejitev teka obresti - ne ultra alterum tantrum - načelo formalne legalitete - časovne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za omejitev teka zakonskih zamudnih obresti za čas po 1. 1. 2002, saj je v izvršilnem naslovu določno naložena obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti od 1. 1. 1998 do 31. 12. 2006 in od 1. 1. 2007 dalje, torej je izrecno naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti tudi po 1. 1. 2002.
Pritožbi ni mogoče odreči pravilnosti tudi, ko opozarja na nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih, to je tistih, ki so bila podlaga za presojo sodišča prve stopnje o obdolženčevi zmožnosti plačila preživnine za oba otroka v času, ko je prejemal dohodke.