CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00017780
ZPP člen 333. ZASP člen 5. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-f, 119, 119/1, 119/1-a.
izbris znamke iz registra - začasna odredba za prepoved uporabe znaka - avtorsko delo - pomanjkanje individualnosti - pomanjkanje izvirnosti - grafična podoba - slaba vera - dokazna ocena - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - očitek protispisnosti - rok za pritožbo - prekluziven rok
Slaba vera predstavlja subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja, preverja pa se z objektivnimi dejstvi in ga je treba ocenjevati od primera do primera, ocena pa se opravi z vidika ''splošnega poznavanja zadevnega gospodarskega področja''. Slaba vera prijavitelja je izkazana, če je ta vedel, da nekdo drug že uporablja znamko za označevanje enakega ali podobnega blaga z namenom posega v položaj drugega brez utemeljenega razloga.
Očitana protispisnost ni podana, ker so razlogi v izpodbijanih točkah povsem jasni in so notranje skladni. Med povzetimi izjavami in bistvom izpovedanega ni razhajanj po smislu, zaradi česar je sodbo mogoče preizkusiti tudi v tem delu in v zvezi s tem ni podana zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Potrebno je poudariti, da ta postopkovna kršitev ni podana, če sodišče te dokaze napačno dokazno tolmači (jim pripiše napačni dokazni pomen), saj gre v tem primeru lahko le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar pa višje sodišče v obravnavanem primeru ni ugotovilo. Omenjena kršitev postopka tudi ni podana, če se v utemeljitev svoje ugotovitve sodišče na dokaz sploh ne sklicuje ali če je določeno dejstvo ugotovilo drugače, kot izhaja iz listine oziroma izpovedbe priče, saj gre v tem primeru za dokazno oceno, ne pa protispisnost.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - sporazum o socialnem zavarovanju med republiko slovenijo in bosno in hercegovino
Ppri priznanju tožnikove starostne pokojnine je bila, poleg dobe, dopolnjene v BiH, upoštevana vsa njegova slovenska doba, hkrati pa je bil uporabljen Sporazum o socialnem zavarovanju med ZR Nemčijo in BiH. Zato v njegovem primeru starostne pokojnine ni mogoče preračunati po prvem odstavku 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino na način, da bi v Sloveniji prejemal sorazmerni del pokojnine po slovenskih predpisih za čas zavarovalne dobe, ki jo je dopolnil v Sloveniji.
ZPP-UPB3 člen 318, 318/1.. SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - zamudna sodba - dejansko stanje - afirmativna litiskontestacija - časovne meje pravnomočnosti zavrnilne zamudne sodbe
Časovne meje pravnomočnosti pri zamudni sodbi vežejo na trenutek izteka roka za odgovor na tožbo, od tega trenutka dalje pa lahko toženec dejstva, ki so povzročila prenehanje terjatve uveljavlja v kasnejšem izvršilnem postopku.
tožba na ničnost vpisa v sodni register - prekluzija - ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža - pravni interes za ugotovitev ničnosti
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da lahko neveljavnost vpisa v sodni register sanira le tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register.
Tožnica bi v konkretnem primeru svoje koristi lahko zavarovala le s pravočasno vložitvijo tožbe na ugotovitev ničnost vpisa, vložene pred potekom prekluzivnega roka določenega v tretjem odstavku 41. člena ZSReg. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnica nima več pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek na ničnost pogodbe, saj na podlagi navedene ugotovitve same po sebi nima nobene pravne koristi. Zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe, ugotovitve ničnosti vpisa v sodni register in vzpostavitve prejšnjega stanja v registru ne more več doseči.
ZKP člen 371, 371/2, 506, 506/3, 506/4. URS člen 22.
postopek za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - razpis seje - pravica do izjave obdolženca - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje ni odločalo po predpisanem postopku iz 506. člena Zakona o kazenskem postopku, kar pomeni kršitev drugega odstavka 371. člena ZKP. Obsojencu tudi ni omogočilo, da se izjasni do zbranih dokazov v zvezi z odločitvijo o preklicu pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
ZSSloV člen 53.. ZDR člen 156, 156/1.. ZObr člen 98c.. OZ člen 165, 246, 299, 299/2, 347, 347/1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti
Glede na to, da je bil tožnikov zadnji dan na misiji 22. 3. 2013, mu je s prvim naslednjim dnem nastala škoda zaradi nemožnosti izrabe pripadajočih dni tedenskega počitka, bi lahko tožnik tožbo za izplačilo odškodnine zaradi neizkoriščenih dni tedenskega počitka vložil 23. 3. 2013. Ker pa je bila tožba vložena 13. 6. 2016 je sodišče prve stopnje ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka za zakonske zamudne obresti tožniku utemeljeno prisodilo te obresti od pripadajočega zneska za obdobje od 13. 6. 2013 dalje (prvi odstavek 347. člena OZ).
stroški pravdnega postopka - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - razveljavitev predhodno izdane odločbe - prepoved spremembe na slabše
V konkretnem primeru je ustavitev postopka posledica umika tožbe, zato je opiranje na določilo prvega odstavka 154. člena ZPP, ki vsebuje pravilo o povrnitvi stroškov po načelu uspeha v pravdi, materialno pravno zmotno.
Pravilo o povrnitvi stroškov, ko tožeča stranka umakne tožbo, ureja 158. člen ZPP.
Ker je bila predhodna odločitev o stroških razveljavljena, ni nobene podlage za sklicevanje tožnice na prepoved spremembe stroškovne odločitve na slabše.
pritožba - obvezne sestavine pritožbe - podpis pritožbe - podpis pritožnika - podpis pooblaščenca - odvetnik kot pooblaščenec - dopis - nepodpisana pritožba - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe - postopek s pritožbo - skladnost zakona z ustavo - odločba Ustavnega sodišča - opozorilo stranki v pravnem pouku
Pooblaščenka tožene stranke je pritožbo oddala na svojem dopisnem papirju, na katerem se nahaja navedba pooblaščenkinega imena in njeni kontaktni podatki, v spisu pa je tudi pooblastilo stranke pooblaščenki, ki je podpisano, tako s strani stranke kot odvetnice.
Podpis pritožnika se mora, ne glede na to, ali gre za stranko, ki se zastopa sama, ali za njenega pooblaščenca, nahajati na pritožbi.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - samostojni podjetnik posameznik - plačevanje prispevkov
Povsem zmotno in zato nesprejemljivo je pritožnikovo vztrajanje, da bi ga bilo potrebno kljub temu, da je bil v zavarovanje vključen kot nosilec s. p. dejavnosti, obravnavati po 3. odstavku 59. člena ZUTD. Z nobeno razlagalno metodo 3. odstavka 59. člena ZUTD ni mogoče interpretirati niti uporabiti drugače, kot je v njej izrecno zapisano. Da je torej mogoče pravico iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti kljub neplačanim prispevkom priznati le delavcem v odvisnem delovnem razmerju, ne pa tudi osebam, ki so bile zavarovane kot samostojni podjetniki in s tem zavezanci, da sami zase obračunajo in plačajo prispevke za vsa obvezna socialna zavarovanja, vključno z zavarovanjem za primer brezposelnosti.
ZDR-1 člen 7, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo odločilna dejstva v zvezi s trpinčenjem. Po oceni izvedenih dokazov je pravilno zaključilo, da je tožena stranka v času od leta 2010 do 2015 trpinčila tožnico s tem, ko jo je leta preselila na odmaknjeno lokacijo, jo odmaknila od dnevnega dogajanja na sedežu uprave tožene stranke, jo izključila iz delovnih procesov, ki jih je pred tem vodila, ji preprečila dostop do informacij, neformalnega strokovnega izobraževanja, ji onemogočila strokovno opravljanje dela v pravni službi, nanjo kričala, jo arbitrarno ocenjevala, ji podala neutemeljeno pisno opozorilo pred odpovedjo, zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letih 2010 in 2014 ter ji z večkratnimi zahtevami po upokojitvi dala vedeti, da kot starejša delavka ni zaželena. Na podlagi vseh navedenih ravnanj, vključno z nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v novembru 2014, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka izvajala trpinčenje nad tožnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00014953
ZUP člen 7, 7/1.. ZPIZ-2 člen 403.
zavržena tožba - invalidnina - telesna okvara
Pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca in tudi te pravice lahko praviloma uveljavlja le zavarovanec sam. Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanje se začne na zahtevo zavarovanca, postopek pa je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavitev pravice. Šele, ko je uveden postopek, na strani toženca nastopijo določene obveznosti, med drugim tudi postopanje skladno s prvim odstavkom 7. člena ZUP. V konkretnem primeru tožencu ni mogoče očitati, da ni postopal skladno z določbo 7. člena ZUP, ker tožnika ni opozoril, da mora zahtevo za priznanje pravice do invalidnine vložiti do 1. 1. 2013. Toženec (in njegov izvedenski organ) je pri tožniku ugotavljal obstoj telesne okvare na podlagi zahteve, ki jo je tožnik vložil dne 13. 4. 2015, ker za to pred tem ni imel nobene podlage. Dejstva, da toženec ni že 18. 11. 2011 ugotovil obstoja telesne okvare, ni mogoče pripisati tožencu.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - vrednost premoženja prosilca - vrednost premoženja
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks se lahko ne glede na slab dohodkovni položaj stranke in njenih družinskih članov zavrne že na podlagi vrednosti njihovega premoženja. Če stranka oz. njeni družinski člani s tem premoženjem dejansko ne morejo razpolagati, morajo za to, da se pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, izkazati razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji.
ZUTD člen 3, 3/3, 58, 59, 59/1, 63, 63/1.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Glede na jasno stališče Višjega delovnega in socialnega sodišča zavzeto v sklepu opr. št. Psp 216/2016 z dne 22. 9. 2016, v socialnem sporu ni mogoče izpodbijati zakonitosti izredne odpovedi v smislu reintegracijskega in reparacijskega zahtevka do delodajalca, torej niti zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. V tem sporu je bistvena ugotovitev, zakaj tožnik najmanj 5 dni zaporedoma ni prišel na delo in ali po lastni volji in krivdi ter neupravičeno in zakaj o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca oziroma ali je bil to dolžan v konkretnem primeru storiti. Ob teh dejstvih sodba nima razlogov, so pa odločilna za samo odločitev.
Tožeča stranka s sklicevanjem na predlog za taksno oprostitev in njegove dopolnitve s pritožbo zoper izpodbijani sklep (sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe zaradi neplačila sodne takse) ne more uspeti, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno s sklepom višjega sodišča. Ker dolgovane sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP postopek pravilno ustavilo in sklep o izvršbi razveljavilo.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013056
ZPP člen 185. ZCes-1 člen 78, 78/5. ZJC člen 68.
motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - restitucijski zahtevek - prepoved bodočih motilnih ravnanj - prepovedni zahtevek - modifikacija tožbenega zahtevka - nesklepčnost tožbenega zahtevka - soglasje za postavitev objektov za oglaševanje - javni interes - državna cesta - protipravno stanje
Dejstvo, da tožeča stranka ne razpolaga s soglasjem direkcije, ki bi ji omogočalo, da ima ob državni cesti postavljene objekte za oglaševanje, se tudi po ugoditvi tožbenemu zahtevku ne bi spremenilo. Sodišče bi ravnalo v nasprotju z ZCes-1 in Ustavo, če bi dopustilo vzpostavitev takšnega protipravnega stanja.
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev.
kaznivo dejanje obrekovanja - identično dejansko stanje - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obseg nepremoženjske škode - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravno priznana nepremoženjska škoda - neznatna škoda
Pravdno, civilno sodišče je vezano na kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Neutemeljena je zato navedba, da bi morala tožnica (posebej) dokazati, da ji je toženec škodo povzročil namenoma, z zaničevalnim namenom.
Ni šlo za bagatelno škodo. Tožnico so besede prizadele, po dogodku je bila odmaknjena, žalostna, nerazpoložena, približno mesec je jemala tablete za pomiritev (spanje), ostali družinski člani so jo spraševali, kaj je temu vzrok, kar je prav tako povzročilo dodatne duševne bolečine, ko je opisano situacijo pojasnjevala otrokoma, možu pa zatrjevala in pojasnjevala, da izrečene besede, pri katerih je bil prisoten, ne držijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013847
ZNPosr člen 18, 25. OZ člen 73.
nepremičninsko posredovanje - pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredniška pogodba - dolžnost obveščanja - plačilo za posredovanje - plačilo provizije - kršitev pogodbe - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - odstop od pogodbe - pooblastilo za sklepanje pogodb - odobritev zastopanega
Ker je tožeča stranka dokazala, da je spravila toženca v stik s kupcem stanovanja, ta pa je nato sam sklenil kupoprodajno pogodbo s kupcem, tožeče stranke pa ni obvestil o tem, mora plačati dogovorjeno provizijo (18. in 25. člen ZNPosr).
Naknadno vpisana hipoteka predstavlja pravno napako. Dolžnosti prodajalca, ki izvirajo iz pravne napake, če in ko kupec postavi v tej zvezi ustrezne zahtevke, pa ne predstavljajo neizpolnitve pogodbe v smeri prevzetih pogodbenih obveznosti. Za (delno) neizpolnitev pogodbe v primeru vpisane hipoteke bi šlo npr. v situaciji, ko bi bila ob sklenitvi prodajne pogodbe predmetna nepremičnina obremenjena (to bi bilo zavedeno v pogodbi) in bi prodajalec sprejel izrecno pogodbeno zavezo poskrbeti za izbris bremen, pa tega ne bi storil.
V primeru, kot je obravnavani, torej ko stečajni dolžnik v celoti izpolni svojo pogodbeno obveznost, obveznost nasprotne pogodbene stranke pa zapade v plačilo po začetku stečajnega postopka, nasprotna pogodbena stranka ohrani pravico zahtevati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin v skladu z določili 112. člena OZ. Ob odsotnosti izrecne zakonske podlage, ki bi določala nasprotno, ni namreč videti prav nobenega sprejemljivega argumenta za razlago, da zgolj zaradi uvedbe stečajnega postopka nad eno pogodbeno stranko nasprotna pogodbena stranka izgubi pravico, ki ji gre po splošnih določilih obligacijskega prava.
Zakonska ureditev klavzule "rebus sic stantibus" po oceni pritožbenega sodišča narekuje celovito obravnavo vseh zatrjevanih spremenjenih okoliščin ter njihovo medsebojno povezanost predvsem z vidika vzrokov in posledic, saj je le na tak način mogoče pravilno presoditi, ali je podana situacija, ko je potrebno pogodbo razvezati.