Izvedenstvo psihiatrične stroke se ne postavlja (odreja) zgolj iz razlogov po 265. členu ZKP, ampak lahko tudi zaradi razjasnitve drugih vprašanj, ki so povezana s posledicami pri oškodovancu. Zoper odredbo o postavitvi izvedenca ni možna pritožba.
gradnja čez mejo nepremičnine - nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - določitev nove meje - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - določitev odškodnine - mejaš - aktivna legitimacija
Če sodišče ugotovi gradnjo čez mejo nepremičnine, lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje, ali pa določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Pri slednji odločitvi upošteva vse okoliščine primera, zlasti upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, ko je izvedel za gradnjo.
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu oprlo na določbo 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP in se postavilo na stališče, da je smrt stranke razlog za prekinitev postopka. Postopek, ki je prekinjen zaradi smrti stranke, pa se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine prevzame ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP). Takšno stališče in odločitev sodišča prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilna.
ZSSloV člen 53.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 17.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3.
Glede na stališča, ki jih je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 zavzelo Vrhovno sodišče RS in ob njegovem poudarku na neustreznost dosedanje sodne prakse, pritožbeno sodišče zaključuje, da v primerih, kot je obravnavani (ko tožnik vtožuje izplačilo neto nominalnega zneska odškodnine iz delovnega razmerja in obračun bruto zneska odškodnine na neto vtoževano osnovo ter odvod pripadajočih davkov in prispevkov od bruto zneska odškodnine), sodišče v delovnem sporu ni pristojno za odločanje o tem, ali je tožena stranka kot delodajalec dolžna obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katere osnove jih je dolžna obračunati in plačati. To pa pomeni, da po spremenjeni sodni praksi odločanje o davkih in prispevkih (v takšnih primerih kot se odloča v tem individualnem delovnem sporu) ni več v sodni pristojnosti.
Če sodišče odloči o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP), stori bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker pazi na to bistveno kršitev določb postopka pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
narok v sporih majhne vrednosti - izrecna zahteva po izvedbi naroka
V sporih majhne vrednosti lahko sodišče odloči brez izvedbe naroka za glavno obravnavo, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala. Vendar sta se toženca v obravnavani zadevi na opozorilo sodišča odzvala tako, da sta narok izrecno predlagala, zato ne drži očitek, da je bil narok razpisan zato, da bi si odvetnica lahko izplačala visok honorar.
Izplačevanja denarne dajatve za 6 mesecev nazaj ni mogoče odrediti, če za takšen čas pravica sploh ni priznana, ker je telesna okvara ugotovljena s poznejšim datumom.
Okoliščina, da je obdolženec spoznan za krivega zgolj posedovanja pornografskega in drugačnega seksualnega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe, ne pa tudi prikazovanja in izdelave ter posredovanja pa ob dejstvu, da je imel obdolženec shranjenih veliko število video datotek ne more biti razlog za zmanjšanje obdolžencu znotraj pogojne obsodbe določene zaporne kazni, za kar se v pritožbi zavzema obdolženčev zagovornik.
gospodarske javne službe - odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja - padec na poledeneli poti
V primeru, ko je urejanje in čiščenje javnih površin dano v koncesijo, je občina kot koncedent v skladu s 53. členom ZGJS odgovorna subsidiarno za škodo, ki jo pri izvajanju koncesionirane gospodarske službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam, če s koncesijsko pogodbo ni dogovorjena drugačna vrsta odgovornosti. Po prepričanju sodišča druge stopnje opustitev čiščenja snega in ledu vzpostavlja odškodninsko odgovornost zavarovanke toženke le, če je bila v okoliščinah konkretnega primera dolžna poskrbeti za čiščenje določene javne površine.
velika tatvina - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravna prilastitev tuje premične stvari - prilastitev - bančna transakcija - vnos pin kode - poskus
V opisu inkriminiranega ravnanja zakonski znak poskusa prilastitve tuje premične stvari ni zadostno konkretiziran. Iz opisa ne izhaja, kaj si je obtoženec poskusil prilastiti, saj transakcija ne pomeni prilastitve, pač pa prenos.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00017780
ZPP člen 333. ZASP člen 5. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-f, 119, 119/1, 119/1-a.
izbris znamke iz registra - začasna odredba za prepoved uporabe znaka - avtorsko delo - pomanjkanje individualnosti - pomanjkanje izvirnosti - grafična podoba - slaba vera - dokazna ocena - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - očitek protispisnosti - rok za pritožbo - prekluziven rok
Slaba vera predstavlja subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja, preverja pa se z objektivnimi dejstvi in ga je treba ocenjevati od primera do primera, ocena pa se opravi z vidika ''splošnega poznavanja zadevnega gospodarskega področja''. Slaba vera prijavitelja je izkazana, če je ta vedel, da nekdo drug že uporablja znamko za označevanje enakega ali podobnega blaga z namenom posega v položaj drugega brez utemeljenega razloga.
Očitana protispisnost ni podana, ker so razlogi v izpodbijanih točkah povsem jasni in so notranje skladni. Med povzetimi izjavami in bistvom izpovedanega ni razhajanj po smislu, zaradi česar je sodbo mogoče preizkusiti tudi v tem delu in v zvezi s tem ni podana zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Potrebno je poudariti, da ta postopkovna kršitev ni podana, če sodišče te dokaze napačno dokazno tolmači (jim pripiše napačni dokazni pomen), saj gre v tem primeru lahko le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar pa višje sodišče v obravnavanem primeru ni ugotovilo. Omenjena kršitev postopka tudi ni podana, če se v utemeljitev svoje ugotovitve sodišče na dokaz sploh ne sklicuje ali če je določeno dejstvo ugotovilo drugače, kot izhaja iz listine oziroma izpovedbe priče, saj gre v tem primeru za dokazno oceno, ne pa protispisnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOPALIŠČA
VSL00013885
ZPPDUP člen 9, 22, 22/2. ZPP člen 9, 11, 11/1, 359. ZPPDej člen 21, 22, 22/2, 30.
zavrženje tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - prepoved reformacije in peius - poštena uporaba procesnih pravic - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - zloraba procesnih pravic - nepravdni postopek - pokop - soglasje najemnika groba - nadomestitev soglasja - sodna odločba - prekop groba - mirovalna doba
Če najemnik groba soglasja za pokop trupla v grob, katerega najemnik je in za katerega skrbi, ne da, njegove volje sodišče s svojo odločitvijo ne more nadomestiti. V takem primeru določbe ZPPDej ne omogočajo, da bi manjkajoče soglasje nadomestilo sodišče v (ne)pravdnem postopku.
ZUP člen 7, 7/1.. ZUPJS člen 10, 29.. ZZZDR-UPB1 člen 123.. ZSVarPre člen 26, 26/4, 26/5, 26/6, 50.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Čeprav tožnik v vlogi za uveljavitev pravic iz javnih sredste kot družinskega člana ni navedel invalidnega sina, rojenega 29. 6. 1989, torej ob vložitvi zahteve ne le polnoletnega, temveč celo starejšega od 26 let, v predsodnem postopku ni bilo nobene potrebe, še manj dolžnosti organa za opozorilo, naj sina navede kot družinskega člana. Tudi če bi ga navedel, ga namreč glede na dopolnjeno starost 26 let, tožnik ni dolžan preživljati in se ga zato po 10. členu ZUPJS ne more šteti za družinskega člana. Pomeni, da v predsodnem upravnem postopku tožnikov sin pravilno in zakonito ni bil upoštevan pri ugotavljanju materialnega položaja družine, temveč sta bila pravilno upoštevana le tožnik in zunajzakonska partnerka.
Tudi če se zunajzakonska partnerka, sicer invalid III. kategorije in vpisana v evidenco brezposelnih oseb, zaradi dejanske nezmožnosti za delo, ne bi štela kot aktivna oseba, to na določitev skupnega seštevka ponderjev za denarno socialno pomoč ne bi vplivalo, saj bi ponder tudi v tem primeru znašal 1,57 (1 za tožnika, ki bi se kot vložnik štel za prvo odraslo osebo, in 0,57 za partnerko kot drugo odraslo osebo), kot je bil določen v predsodnem upravnem postopku. Pri določitvi ponderjev za varstveni dodatek pa bi to lahko šlo celo tožniku v škodo, saj se mu ponder 1,57, če zunajzakoska partnerka ne bi imela statusa aktivne osebe, ne bi mogel povečati za 0,34.
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev.
ZUTD člen 3, 3/3, 58, 59, 59/1, 63, 63/1.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Glede na jasno stališče Višjega delovnega in socialnega sodišča zavzeto v sklepu opr. št. Psp 216/2016 z dne 22. 9. 2016, v socialnem sporu ni mogoče izpodbijati zakonitosti izredne odpovedi v smislu reintegracijskega in reparacijskega zahtevka do delodajalca, torej niti zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. V tem sporu je bistvena ugotovitev, zakaj tožnik najmanj 5 dni zaporedoma ni prišel na delo in ali po lastni volji in krivdi ter neupravičeno in zakaj o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca oziroma ali je bil to dolžan v konkretnem primeru storiti. Ob teh dejstvih sodba nima razlogov, so pa odločilna za samo odločitev.
ZPP-UPB3 člen 318, 318/1.. SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - zamudna sodba - dejansko stanje - afirmativna litiskontestacija - časovne meje pravnomočnosti zavrnilne zamudne sodbe
Časovne meje pravnomočnosti pri zamudni sodbi vežejo na trenutek izteka roka za odgovor na tožbo, od tega trenutka dalje pa lahko toženec dejstva, ki so povzročila prenehanje terjatve uveljavlja v kasnejšem izvršilnem postopku.
ZSSloV člen 53.. ZDR člen 156, 156/1.. ZObr člen 98c.. OZ člen 165, 246, 299, 299/2, 347, 347/1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti
Glede na to, da je bil tožnikov zadnji dan na misiji 22. 3. 2013, mu je s prvim naslednjim dnem nastala škoda zaradi nemožnosti izrabe pripadajočih dni tedenskega počitka, bi lahko tožnik tožbo za izplačilo odškodnine zaradi neizkoriščenih dni tedenskega počitka vložil 23. 3. 2013. Ker pa je bila tožba vložena 13. 6. 2016 je sodišče prve stopnje ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka za zakonske zamudne obresti tožniku utemeljeno prisodilo te obresti od pripadajočega zneska za obdobje od 13. 6. 2013 dalje (prvi odstavek 347. člena OZ).
stroški pravdnega postopka - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - razveljavitev predhodno izdane odločbe - prepoved spremembe na slabše
V konkretnem primeru je ustavitev postopka posledica umika tožbe, zato je opiranje na določilo prvega odstavka 154. člena ZPP, ki vsebuje pravilo o povrnitvi stroškov po načelu uspeha v pravdi, materialno pravno zmotno.
Pravilo o povrnitvi stroškov, ko tožeča stranka umakne tožbo, ureja 158. člen ZPP.
Ker je bila predhodna odločitev o stroških razveljavljena, ni nobene podlage za sklicevanje tožnice na prepoved spremembe stroškovne odločitve na slabše.
namestitev v varovani oddelek - pogoji za sprejem - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Kadar oseba privoli v sprejem na zdravljenje bodisi v psihiatrično bolnišnico, varovani oddelek ali v nadzorovano obravnavo, takrat odločba sodišča ni potrebna
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00014953
ZUP člen 7, 7/1.. ZPIZ-2 člen 403.
zavržena tožba - invalidnina - telesna okvara
Pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca in tudi te pravice lahko praviloma uveljavlja le zavarovanec sam. Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanje se začne na zahtevo zavarovanca, postopek pa je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavitev pravice. Šele, ko je uveden postopek, na strani toženca nastopijo določene obveznosti, med drugim tudi postopanje skladno s prvim odstavkom 7. člena ZUP. V konkretnem primeru tožencu ni mogoče očitati, da ni postopal skladno z določbo 7. člena ZUP, ker tožnika ni opozoril, da mora zahtevo za priznanje pravice do invalidnine vložiti do 1. 1. 2013. Toženec (in njegov izvedenski organ) je pri tožniku ugotavljal obstoj telesne okvare na podlagi zahteve, ki jo je tožnik vložil dne 13. 4. 2015, ker za to pred tem ni imel nobene podlage. Dejstva, da toženec ni že 18. 11. 2011 ugotovil obstoja telesne okvare, ni mogoče pripisati tožencu.
kaznivo dejanje obrekovanja - identično dejansko stanje - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obseg nepremoženjske škode - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravno priznana nepremoženjska škoda - neznatna škoda
Pravdno, civilno sodišče je vezano na kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Neutemeljena je zato navedba, da bi morala tožnica (posebej) dokazati, da ji je toženec škodo povzročil namenoma, z zaničevalnim namenom.
Ni šlo za bagatelno škodo. Tožnico so besede prizadele, po dogodku je bila odmaknjena, žalostna, nerazpoložena, približno mesec je jemala tablete za pomiritev (spanje), ostali družinski člani so jo spraševali, kaj je temu vzrok, kar je prav tako povzročilo dodatne duševne bolečine, ko je opisano situacijo pojasnjevala otrokoma, možu pa zatrjevala in pojasnjevala, da izrečene besede, pri katerih je bil prisoten, ne držijo.