ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - novela ZPP-E - nedopustna pritožbena novota
ZPP veljaven pred uveljavitvijo novele ZPP-E je dopuščal možnost vložitve materialnopravnega ugovora (kot je v obravnavanem primeru ugovor zastaranja) do konca postopka na prvi stopnji, vendar je toženec ugovor zastaranja podal šele v pritožbenem postopku.
nedovoljena pritožba - vodstvo glavne obravnave - ugovor zoper zapisnik z glavne obravnave - pravočasnost ugovora - udeležba intervenienta - pravica do izjave - dopustitev intervencije - posebna pritožba - pritožba zoper končno odločbo - izločitev sodnika - zavrnitev zahtevka
Stranka lahko svoje pomisleke glede vodenja in izvedbe dokaznega postopka oziroma načina ugotavljanja dejanskega stanja uveljavlja v pritožbi zoper sodbo, ki jo sodišče prve stopnje izda po zaključku glavne obravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VSL00013571
ZOR člen 359, 360, 383, 388. OZ člen 352, 353, 360, 365. ZVK člen 11, 27. ZPOmK-1 člen 62, 62/3.
zloraba prevladujočega položaja - kršitev pravil konkurenčnega prava - protipravnost ravnanja - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - zastaranje odškodninske terjatve - splošna pravila odškodninskega prava - objektivni in subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaranja odškodninske terjatve - pretrganje zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire kot pravni standard - stand-alone tožba - retroaktivna veljavnost predpisa - obseg in višina škode - izgubljeni dobiček
Sodišče mora presoditi, ali je lahko posameznik razumno predvidel ravnanje, ki ga od njega zahteva spremenjena (nova) sodna praksa. Pri tem mora upoštevati zakon, kot je veljal v pravno odločilnem trenutku, ter (sodno) prakso pred uveljavitvijo novega, sodno sprejetega pravnega pravila, pa tudi druge pomembne okoliščine, kot na primer, ali je bila (sodna) praksa problematizirana, kritizirana v pravni literaturi, posledice uporabe novega pravila za stranko, zlasti pozitivni ali negativni učinek na njen pravni položaj. Bolj ko je sodna praksa ustaljena in enotna, večja stopnja predvidljivosti se zahteva. Uporaba nove oziroma spremenjene sodne prakse v posameznem primeru zahteva, da se poišče ravnovesje med stalnostjo in predvidljivostjo in s tem zaupanjem v pravo na eni strani ter potrebo po razvoju prava oziroma prilaganju prava spremenjenim družbenim razmeram prek sodne prakse na drugi strani.
Ustava prepoveduje retroaktivno učinkovanje pravnih predpisov. To načelo zavezuje tudi sodišče pri razlagi pravnih norm. Sodišče lahko pomen določenega pravnega pravila, ki ga mora uporabiti na določeno dejansko stanje, razlaga glede na razvoj pravne znanosti in spremenjene družbene razmere ter tako v določeni meri tudi upošteva razloge, ki so zakonodajalca vodili pri pripravi nove zakonodaje. To velja zlasti takrat, ko je nova zakonska ureditev le dekleratorne narave in pomeni zakonsko ureditev stališč, ki so se v sodni praksi pri uporabi določenega (prej veljavnega) pravnega pravila že oblikovala. Po prepričanju višjega sodišča pa ne sme z razlago zakonske norme priti do takšnega pomena, ki bi, če bi jo sprejel zakonodajalec, pomenila nedovoljeno retroaktivno veljavnost zakona.
Iz sprejetega 62. člena ZPOmk-1 je jasno izhajalo, da zakon ni uredil celotnega sklopa odškodninskega prava v primeru kršitev pravil konkurence, temveč le tisto, kar pomeni posebno ureditev. Zato je po prepričanju višjega sodišča treba upoštevati, da je bilo zadržanje teka zastaralnega roka iz razloga postopka pred Uradom določeno šele z ZPOmK-1, vendar ta določba ni bila posledica prej razvite sodne prakse (po ZVK ali ZPOmK), niti ni bila posledica take razlage določb ZVK ali ZOR-a s strani pravne teorije. Po prepričanju višjega sodišča gre za spremembo (dograditev) prej obstoječega sistema odškodninskega varstva. Pritožbeno ponujena razlaga določb ZOR za konkretno pravno razmerje, ki je imelo ob začetku veljavnosti ZPOmK-1 celo že naravo dokončanega dejanskega stanu, bi zato po prepričanju višjega sodišča pomenila razlago, ki bi imela učinke retroaktivnosti, zato je nedopustna.
Postopek pred Uradom oziroma rečeno natančneje pritožničina aktivnost pri Uradu ni dejanje v smislu 365. člena OZ oziroma 388. člena ZOR. Postopek pred Uradom namreč ni namenjen ugotovitvi, zavarovanju ali izterjavi terjatve. Pravno odločilno je namreč le upnikovo dejanje pred pristojnim organom.
Pojem nepremagljivih ovir iz 383. člena ZOR je pravni standard, ki ga mora sodišče napolniti v vsaki zadevi posebej. Gre za takšne ovire, ki upniku dejansko onemogočajo, da bi sodno zahteval izpolnitev obveznosti. Ustavno sodišče je navedlo, da ni stvarno pričakovanje, da bo posameznik, ki državo prosi za ureditev svojega pravnega razmerja (npr. za sprejem v državljanstvo; v času, ko se brani pred kazensko obtožbo neupravičene proizvodnje z mamili), hkrati zoper njo vodil odškodninsko pravdo zaradi plačila škode, ki jo posameznik pri tem utrpi.
Pritožnica je imela ves čas realno možnost, da vloži odškodninski zahtevek neodvisno, ali je/bi bil postopek pred Uradom začet ali ne (stand-alone tožba; to velja še danes). ZVK odškodninskega varstva ni pogojeval s predhodnim upravnim postopkom pred Uradom. Prav nasprotno, pravno varstvo je bilo v ZVK uresničeno na več načinov (kazenskopravno, upravnopravno in civilnopravno varstvo) in zanj so skrbeli različni organi. Pritožničinega položaja ni enačiti s položajem »izbrisanih« v njihovem prizadevanju za priznanje pravnega položaja in škode zaradi ravnanja države.
Nepremagljive ovire iz 383. člena ZOR nujno zajemajo tiste okoliščine, ki ne izvirajo iz sfere upnika – okoliščine, ki jih stranka ni zakrivila in na katero stranka ni imela vpliva, saj le takšne okoliščine opravičujejo upnikovo pasivnost. Te ovire niso nujno le dejanske narave, lahko so tudi pravne narave. Vendar ne more držati stališče sodišča prve stopnje, da bi domnevno oteženo pravdanje, potencialno večletni postopek, ki bi bil za tožečo stranko drag, pomenil tako oviro. Dokazno zahteven postopek ni ovira za dostop do sodišča ali ovira na strani sodišča.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - akontacija
Po 1. odstavku 180. člena ZPIZ-2 se zavarovancu začasno izplačuje akontacija, določena po zbranih podatkih, kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, njegove višine pa ni mogoče določiti ali ni mogoče dokončati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja. Namen izplačevanja akontacije je v zagotovitvi materialne eksistence upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice iz obveznega zavarovanja, vendar še ni mogoče izdati končne odločbe.
tožba na ničnost vpisa v sodni register - prekluzija - ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža - pravni interes za ugotovitev ničnosti
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da lahko neveljavnost vpisa v sodni register sanira le tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register.
Tožnica bi v konkretnem primeru svoje koristi lahko zavarovala le s pravočasno vložitvijo tožbe na ugotovitev ničnost vpisa, vložene pred potekom prekluzivnega roka določenega v tretjem odstavku 41. člena ZSReg. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnica nima več pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek na ničnost pogodbe, saj na podlagi navedene ugotovitve same po sebi nima nobene pravne koristi. Zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe, ugotovitve ničnosti vpisa v sodni register in vzpostavitve prejšnjega stanja v registru ne more več doseči.
ZPP-UPB3 člen 318, 318/1.. SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - zamudna sodba - dejansko stanje - afirmativna litiskontestacija - časovne meje pravnomočnosti zavrnilne zamudne sodbe
Časovne meje pravnomočnosti pri zamudni sodbi vežejo na trenutek izteka roka za odgovor na tožbo, od tega trenutka dalje pa lahko toženec dejstva, ki so povzročila prenehanje terjatve uveljavlja v kasnejšem izvršilnem postopku.
ZUP člen 7, 7/1.. ZUPJS člen 10, 29.. ZZZDR-UPB1 člen 123.. ZSVarPre člen 26, 26/4, 26/5, 26/6, 50.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Čeprav tožnik v vlogi za uveljavitev pravic iz javnih sredste kot družinskega člana ni navedel invalidnega sina, rojenega 29. 6. 1989, torej ob vložitvi zahteve ne le polnoletnega, temveč celo starejšega od 26 let, v predsodnem postopku ni bilo nobene potrebe, še manj dolžnosti organa za opozorilo, naj sina navede kot družinskega člana. Tudi če bi ga navedel, ga namreč glede na dopolnjeno starost 26 let, tožnik ni dolžan preživljati in se ga zato po 10. členu ZUPJS ne more šteti za družinskega člana. Pomeni, da v predsodnem upravnem postopku tožnikov sin pravilno in zakonito ni bil upoštevan pri ugotavljanju materialnega položaja družine, temveč sta bila pravilno upoštevana le tožnik in zunajzakonska partnerka.
Tudi če se zunajzakonska partnerka, sicer invalid III. kategorije in vpisana v evidenco brezposelnih oseb, zaradi dejanske nezmožnosti za delo, ne bi štela kot aktivna oseba, to na določitev skupnega seštevka ponderjev za denarno socialno pomoč ne bi vplivalo, saj bi ponder tudi v tem primeru znašal 1,57 (1 za tožnika, ki bi se kot vložnik štel za prvo odraslo osebo, in 0,57 za partnerko kot drugo odraslo osebo), kot je bil določen v predsodnem upravnem postopku. Pri določitvi ponderjev za varstveni dodatek pa bi to lahko šlo celo tožniku v škodo, saj se mu ponder 1,57, če zunajzakoska partnerka ne bi imela statusa aktivne osebe, ne bi mogel povečati za 0,34.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOPALIŠČA
VSL00013885
ZPPDUP člen 9, 22, 22/2. ZPP člen 9, 11, 11/1, 359. ZPPDej člen 21, 22, 22/2, 30.
zavrženje tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - prepoved reformacije in peius - poštena uporaba procesnih pravic - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - zloraba procesnih pravic - nepravdni postopek - pokop - soglasje najemnika groba - nadomestitev soglasja - sodna odločba - prekop groba - mirovalna doba
Če najemnik groba soglasja za pokop trupla v grob, katerega najemnik je in za katerega skrbi, ne da, njegove volje sodišče s svojo odločitvijo ne more nadomestiti. V takem primeru določbe ZPPDej ne omogočajo, da bi manjkajoče soglasje nadomestilo sodišče v (ne)pravdnem postopku.
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012937
ZIKS-1 člen 18, 18/5, 28, 28/1. KZ-1 člen 53, 55, 55/1, 94, 94/2, 211, 211/1. ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/5. KZ-1A člen 92, 92-5, 94, 94/2.
kazen zapora - zastaranje izvršitve kazni - tek in prekinitev zastaranja - nova obsodba obsojenca, ki je že na prestajanju kazni - nalog za izvršitev zaporne kazni - neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora
"Čakajoča zaporna kazen" iz petega odstavka 18. člena ZIKS-1 ni okoliščina, zaradi katere zastaranje izvršitve kazni zapora ne teče.
ZUP v prvem odstavku 113. člena določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu in podobno) gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V drugem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno, ali če se v postopku izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem. Če se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroške za njen prihod, izgubo časa in zaslužka).
ločitvena pravica - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - mnenje ločitvenega upnika - prenehanje ločitvene pravice
Kadar kupnina v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, mora sodišče pridobiti mnenje ločitvenega upnika za sklep o prodaji. Pravico do podaje takega mnenja oziroma soglasja pa ima le tisti ločitveni upnik, ki je pravočasno prijavil ločitveno pravico in mu je bila priznana.
zavrženje tožbe - prepozna pritožba zoper upravno odločbo
ZDSS-1 v 75. členu sicer res določa, da sodišče po predhodnem preizkusu zadeve izda sklep, s katerim tožbo zavrže tudi v primeru, če je bila pritožba v predsodnem postopku vložena prepozno. Vendar v okoliščinah konkretnega primera gola jezikovna razlaga in uporaba 75. člena ZDSS-1 ni zadostna niti pravilna. Pritožbeno sodišče je zaradi neenotne sodne prakse pri uporabi 75. člena ZDSS-1 že zavzelo stališče, da je potrebno v primeru, kot je obravnavani presoditi, ali sta upravna akta zakonita, ne pa tožbe zavreči, četudi je stranka redno pravno sredstvo uveljavljala prepozno. Na vprašanje, ali je bila pritožba v predsodnem postopku vložena prepozno ali ne, je mogoče odgovoriti le ob vsebinski presoji upravnih aktov o njenem zavrženju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00013690
ZPP člen 318, 318/1. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3. ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-6, 383, 383/1.
zamudna sodba - odpoved najemnega razmerja - osebni stečaj dolžnika - pravdni stroški po uvedbi stečajnega postopka
Ker pravdni stroški ne predstavljajo terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka nad toženko, podlago za poplačilo te terjatve predstavlja določba prvega odstavka 354. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v zvezi s 6. točko drugega odstavka 355. člena in prvega odstavka 383. člena ZFPPIPP.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - vrednost premoženja prosilca - vrednost premoženja
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks se lahko ne glede na slab dohodkovni položaj stranke in njenih družinskih članov zavrne že na podlagi vrednosti njihovega premoženja. Če stranka oz. njeni družinski člani s tem premoženjem dejansko ne morejo razpolagati, morajo za to, da se pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, izkazati razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00014953
ZUP člen 7, 7/1.. ZPIZ-2 člen 403.
zavržena tožba - invalidnina - telesna okvara
Pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca in tudi te pravice lahko praviloma uveljavlja le zavarovanec sam. Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanje se začne na zahtevo zavarovanca, postopek pa je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavitev pravice. Šele, ko je uveden postopek, na strani toženca nastopijo določene obveznosti, med drugim tudi postopanje skladno s prvim odstavkom 7. člena ZUP. V konkretnem primeru tožencu ni mogoče očitati, da ni postopal skladno z določbo 7. člena ZUP, ker tožnika ni opozoril, da mora zahtevo za priznanje pravice do invalidnine vložiti do 1. 1. 2013. Toženec (in njegov izvedenski organ) je pri tožniku ugotavljal obstoj telesne okvare na podlagi zahteve, ki jo je tožnik vložil dne 13. 4. 2015, ker za to pred tem ni imel nobene podlage. Dejstva, da toženec ni že 18. 11. 2011 ugotovil obstoja telesne okvare, ni mogoče pripisati tožencu.
ZUTD člen 3, 3/3, 58, 59, 59/1, 63, 63/1.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Glede na jasno stališče Višjega delovnega in socialnega sodišča zavzeto v sklepu opr. št. Psp 216/2016 z dne 22. 9. 2016, v socialnem sporu ni mogoče izpodbijati zakonitosti izredne odpovedi v smislu reintegracijskega in reparacijskega zahtevka do delodajalca, torej niti zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. V tem sporu je bistvena ugotovitev, zakaj tožnik najmanj 5 dni zaporedoma ni prišel na delo in ali po lastni volji in krivdi ter neupravičeno in zakaj o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca oziroma ali je bil to dolžan v konkretnem primeru storiti. Ob teh dejstvih sodba nima razlogov, so pa odločilna za samo odločitev.
Tožeča stranka s sklicevanjem na predlog za taksno oprostitev in njegove dopolnitve s pritožbo zoper izpodbijani sklep (sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe zaradi neplačila sodne takse) ne more uspeti, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno s sklepom višjega sodišča. Ker dolgovane sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP postopek pravilno ustavilo in sklep o izvršbi razveljavilo.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013056
ZPP člen 185. ZCes-1 člen 78, 78/5. ZJC člen 68.
motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - restitucijski zahtevek - prepoved bodočih motilnih ravnanj - prepovedni zahtevek - modifikacija tožbenega zahtevka - nesklepčnost tožbenega zahtevka - soglasje za postavitev objektov za oglaševanje - javni interes - državna cesta - protipravno stanje
Dejstvo, da tožeča stranka ne razpolaga s soglasjem direkcije, ki bi ji omogočalo, da ima ob državni cesti postavljene objekte za oglaševanje, se tudi po ugoditvi tožbenemu zahtevku ne bi spremenilo. Sodišče bi ravnalo v nasprotju z ZCes-1 in Ustavo, če bi dopustilo vzpostavitev takšnega protipravnega stanja.
stroški pravdnega postopka - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - razveljavitev predhodno izdane odločbe - prepoved spremembe na slabše
V konkretnem primeru je ustavitev postopka posledica umika tožbe, zato je opiranje na določilo prvega odstavka 154. člena ZPP, ki vsebuje pravilo o povrnitvi stroškov po načelu uspeha v pravdi, materialno pravno zmotno.
Pravilo o povrnitvi stroškov, ko tožeča stranka umakne tožbo, ureja 158. člen ZPP.
Ker je bila predhodna odločitev o stroških razveljavljena, ni nobene podlage za sklicevanje tožnice na prepoved spremembe stroškovne odločitve na slabše.