KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014494
ZKP člen 506, 506/1, 506/2, 506/3, 506/4. KZ-1 člen 61.
postopek za preklic pogojne obsodbe - dosegljivost - posebni pogoj - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - razlogi za neizpolnitev obveznosti - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - slabo premoženjsko stanje
V postopku za preklic pogojne obsodbe zasliši sodišče obsojenca samo, če je dosegljiv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00015226
OZ-UPB1 člen 299, 378. SPZ člen 99, 99/1, 99/2. ZPP člen 214, 214/2.
opustitvena (negatorna) tožba - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - tek zakonskih zamudnih obresti
Čeprav je sodišče prve stopnje presodilo, da je s strani toženca s posekom štirih dreves prišlo do protipravnega vznemirjanja tožnice, pa to ne zadošča za utemeljenost negatornega varstva. Upoštevaje konkretne ugotovljene okoliščine enkratno vznemirjanje nima za posledico tožničine negatorne zaščite. Vendarle je potrebno upoštevati, da je bila v času, ko je sporna drevesa toženi posekal, meja parc. št. 98/1 še delno neurejena. Na neurejenost meje se je vseskozi skliceval toženi in zatrjeval, da je drevesa posekal v prepričanju, da so rasla na zemljišču s parc. št. 98/2, ki je v lasti njegovih žene in hčerke. Tudi iz tožbenih trditev ne izhaja, da bi brez posredovanja sodišča verjetno prišlo do ponovnega posega na zemljišče, ki je v lasti tožnice.
Tožeča stranka izpodbija sodne odločbe, zoper katerih pravno sredstvo ni dopustno (ker gre za sklepe procesnega vodstva), o čemer je izrecno poučena. Prvostopenjsko sodišče je takšno ravnanje, kakršnega se v tem postopku poslužuje tožeča stranka, ocenilo kot zlorabo procesnih pravic, usmerjenih v namerno zavlačevanje s postopkom, zaradi česar je tožečo stranko in njeno zakonito zastopnico denarno kaznovalo, vlogi pa zavrglo.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/1, 142/3.
začetek postopka osebnega stečaja - vročanje - pravilna vročitev - možnost poplačila
Prejšnji stečajni postopek nad dolžnico kot podjetnico na dopustnost sedanjega predloga ne more vplivati. Le če bi bile dolžnici že odpuščene obveznosti, ki jih upnik – predlagatelj uveljavlja kot svojo terjatev, bi to lahko preprečevalo začetek postopka osebnega stečaja.
Kadar pa vozilo ni zavarovano, tudi odgovornost voznika, ki ga uporablja (ne glede na njegove vedenje o obstoju zavarovanja), ni zavarovana. Če je za nastanek prometne nezgode odgovoren, mora nastalo škodo povrniti. Regres (v tem primeru tožnika) zoper odgovorno osebo ni omejen na posebej določene primere, temveč mora plačano odškodnino povrniti vsak povzročitelj škodnega dogodka.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - obstoj upnikove terjatve - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Ker terjatev temelji na pravnomočni sodni odločbi, ni dopustno razpravljanje o tem, da naj terjatev sploh ne bi obstajala in da dolžnik v njej vsebovanega zneska ne dolguje. Z razlogi o neobstoju terjatve, ki so navedeni v pritožbi, dolžnik v tem postopku ne more uspeti.
Ena od domnev se nanaša na dolgoročno plačilno nesposobnost. Tudi, če bi dolžnik uspel izpodbiti to domnevo, bi še vedno ostala trajnejša nelikvidnost kot ena od oblik insolventnosti.
sklepanje pogodbe - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - pismo o nameri - vsebina listine - sklenitev pogodbe - volja za sklenitev pogodbe - izražena volja strank
Tisto, kar loči pravno nezavezujočo fazo sklepanja pogodb od pravno zavezujoče faze, je trenutek, ko je na podlagi dane ponudbe podan tudi sprejem ponudbe. Bistvena je izražena volja obeh strank, da iz faze pogajanj preideta k sklenitvi pogodbe, torej volja skleniti pogodbo. Pismo o nameri sodi v fazo pogajanj.
Pismo o nameri poudarja pripravljenost strank pri sodelovanju v prodaji, kar kaže na fazo pogajanja.
Gledano v celoti, gre za v fazi pogajanj sklenjen dogovor o osnovnih izhodiščih.
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - spravljanje v zmoto
Ker na podlagi dejanskega opisa v izreku izpodbijane sodbe obdolžencu ni mogoče očitati, da je oškodovanca z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto in ga zapeljal, da je ravnal v škodo svojega premoženja, je zaključiti, da iz opisa ne izhajajo znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 in torej dejanje, kot se očita obdolžencu, po zakonu ni kaznivo dejanje.
OZ člen 131, 132, 179. ZUNEO člen 22. ZVarD člen 39.
denarna odškodnina za duševne bolečine - diskriminacija na podlagi zdravstvenega stanja - pravica do enakega obravnavanja
Prvostopenjsko sodišče zato pravilno zaključuje, da je toženka zdravljenje tožnika v zobozdravstveni ordinaciji zavrnila zaradi okužbe s HIV ter s tem ravnala protipravno, saj je tožnika diskriminirala, ker mu zaradi zdravstvenega stanja ni omogočila pravice do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi, v vzročni zvezi s tem pa je tožniku nastala nepremoženjska škoda v obliki duševnih bolečin, ki so se manifestirale z občutki užaljenosti, ponižanosti in prizadetosti.
ZAgrS člen 52, 52/1.. ZST-1 člen 25, 25/3.. Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti člen 2, 2/1.
agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - vrednost zapuščine - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku
Tako iz prvega odstavka 52. člena ZAgrS kot iz 1. člena Uredbe namreč izhaja, da gre za določbi, ki urejata poseben postopek vrednotenja zapuščine za potrebe izračuna nujnega deleža, zato te ureditve ni mogoče uporabiti pri odmeri sodne takse. S posebnim vrednotenjem je namreč želel zakonodajalec preprečiti, da bi se zaradi obveznosti izplačila visokega nujnega deleža dediči odpovedali dedovanju; ta ureditev pa tudi ni v nasprotju z načelom enakosti (kot še zatrjuje pritožnica), saj ima premoženje članov agrarnih skupnosti, zaradi številnih omejitev, posebno pravno naravo.
postopek prisilne likvidacije - predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - legitimacija za vložitev predloga - začetek likvidacijskega postopka po uradni dolžnosti - razlogi za začetek likvidacijskega postopka - prenehanje družbe - razlogi za prenehanje - smiselna uporaba določb o delniški družbi
Višje sodišče ugotavlja, da "pristojni organ" lahko vloži predlog za prisilno likvidacijo le v 9. alineji prvega odstavka 402. člena ZGD-1 navedenih primerih, ne pa v primeru, na katerem predlagateljica utemeljuje svoj predlog: nedelovanje poslovodstva več kot šest mesecev. Tega zakon ne določa, prav tako višje sodišče ocenjuje, da ni primerna smiselna uporaba zakonskih določb, kot jo ponuja pritožnica.
V skladu z določbo tretjega odstavka 402. člena ZGD-1 v primeru iz 3. alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1 (in 7. alineje 521. člena ZGD-1, ko gre za družbo z omejeno odgovornostjo) lahko vložijo pri sodišču predlog za prisilno likvidacijo družbe upnik (ali delničarji, ki predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala; primerjaj: VSL Cst 121/2018). Namesto napačnega utemeljevanja legitimacije za vložitev predloga za prisilno likvidacijo v primeru nedelovanja poslovodstva s prej opisano "smiselno" uporabo določb ZGD-1, bi pritožnica isti cilj dosegla, če bi zatrjevala (in dokazala), da je upnica (na kar kažejo njene navedbe, da je zatrjevane "kršitve" ugotovila v postopku davčne izvršbe). Na podlagi prej navedenih določb ZGD-1 bi kot upnica lahko predlagala začetek postopka prisilne likvidacije, v primeru, da bi ugotovila, da dolžnik nima dovolj premoženja za poplačilo njene terjatve, pa bi lahko predlagala začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
ZPP člen 140, 142, 142/3, 142/4, 343, 343/2, 366, 366/1.
vročanje - osebna vročitev - nadomestna vročitev - obvestilo o opravljeni vročitvi - rok za prevzem pošiljke - fikcija vročitve
V konkretnem primeru je bil, kot izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, poskus osebne vročitve pisanja tožniku dne 4. 12. 2017 neuspešen, zato mu je bilo tega dne v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja in rok petnajstih dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker toženec pisanja ni dvignil, je z iztekom petnajstega dne, to je 19. 12. 2017, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan, to je 20. 12. 2017, je pričel teči petnajstdnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel 3. 1. 2018. Pritožbe, ki jih je toženec vložil 5. 1. 2018 in pritožba vložena 6. 2. 2018, so bile zato prepozne.
Pritožbeno sodišče glede na vsebino obeh pritožb še dodaja, da je glede na način vročanja (nadomestna vročitev) nepomembno, kdaj je tožnik pošiljko dejansko prejel (to je, ali jo je prejel istega dne, kot mu je bila puščena v nabiralniku, ali celo kasneje). Na odločitev tudi ne more vplivati dejstvo, da z možnostjo nadomestne vročitve tožnik ni bil seznanjen že s pravnim poukom. Tak način vročanja je namreč opredeljen v zakonu, stranka pa je s tem načinom vročanja in posledicami seznanjena z obvestilom, puščenim v hišnem predalčniku. Tako obvestilo je tožnik prejel 4. 12. 2017.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 108, 108/5, 112, 112/10. Sodni red (1995) člen 204, 204/5, 204/6.
pravočasnost dopolnitve vloge - zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - popis spisa - očiten spregled vloge s strani sodišča - vloga vezana na rok - prepozna vloga - vložitev vloge na nepristojno sodišče - izjema - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca - očitna pomota stranke - revizija - postopek z izrednim pravnim sredstvom - opravljanje pravdnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik
Sodišče prve stopnje je sporni dve toženčevi vlogi očitno spregledalo. Posledično je v izpodbijanem sklepu izostala presoja njune pravočasnosti, glede na dejstvo, da sta bili vlogi poslani nepristojnemu sodišču. Če je bila vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se namreč šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ali očitni pomoti vložnika (deseti odstavek 112. člena ZPP).
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - trajanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - po uradni dolžnosti
Zaradi izteka roka, določenega v četrtem odstavku 502.b člena ZKP je pritožbeno sodišče, ob obravnavi pritožbe zagovornika obdolženega S.H., vložene zoper izpodbijani sklep, s katerim je prvostopno sodišče trajanje začasnega zavarovanja podaljšalo še za šest mesecev in za ta čas obdolženemu S.H. prepovedalo razpolaganje z njegovim premoženjem na način, razviden iz izreka napadenega sklepa, po določbi tretjega odstavka 502.c člena ZKP po uradni dolžnosti odločilo, da se začasno zavarovanje odpravi.
KZ-1-UPB2 člen 251, 251/3.. ZVRK člen 14, 14/5, 14/10.
kaznivo dejanje goljufije ponarejanja listin - volilna kampanja - lažno prikazovanje podatkov - financiranje - pravna oseba zasebnega prava
Pritožba neutemeljeno navaja, da pri obdolžencu ni podan subjektivni element oziroma da bi ta bil podan, če bi se obdolženec natančno zavedal obveznosti in višine obveznosti, ki bi jih moral vpisati v poročilo. Pritožba v zvezi s tem namreč prezre ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec imel interes, da ne prikaže nakazila družbe A. d. o. o. oziroma lažno prikaže podatke o stanju dolga do družbe E. d. o. o., ker bi takšno lažno prikazovanje podatkov prineslo finančne ugodnosti, saj bi v nasprotnem primeru moral celotni znesek nakazila družbe A. d. o. o. (ki kot pravna oseba zasebnega prava ne bi smela financirati volilne kampanje - 5. odstavek 14. člena ZVRK), v 30 dneh od dneva prejema, nakazati v humanitarne namene (deseti odstavek 14. člena ZVRK). Enako velja za lažno prikazane obveznosti zgolj v znesku 15.635,06 EUR.
plačilo sodne takse za tožbo kot procesna predpostavka - dokazilo o plačilu sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse - vpogled v sodni spis - trditveno in dokazno breme - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Pritožnik ne izkaže, da je sodno takso poravnal. V pritožbi predlaga vpogled v sodni spis, v katerem pritožbeno sodišče ne najde nobenega dokaza o plačilu sodne takse za vloženo tožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014983
ZKP-UPB4 člen 372, 372-3, 383, 383/1, 383/1-2. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 122, 122/1, 191, 191/1, 192, 192/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - lahka telesna poškodba - zanemarjanje mladoletne osebe - zastaranje kazenskega pregona - izločitev dokazov
Neutemeljeno si pritožba prizadeva za izločitev zapisnika Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) z dne 22. 6. 2012, ker ne gre za dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali za dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ali dokaz, ki bi bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Obdolženec je na CSD dne 22. 6. 2012 prišel sam po predhodni uskladitvi termina in v okviru storitve socialne pomoči. V razgovoru je predstavil svoje videnje odnosov z oškodovanko. V tej izjavi se tudi ni izjasnil o konkretnih očitkih, ki sedaj izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe. Sicer pa iz obrazložitve izpodbijane sodbe niti ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje gradilo krivdorek na vsebini te izjave.
ZPP člen 156, 156/1, 158, 158/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
umik tožbe - povrnitev pravnih stroškov - izpolnitev zahtevka - ugovor pasivne legitimacije - potni stroški pooblaščenca - sedež odvetnika izven kraja sodišča - odsotnost iz pisarne - urnina
Pri presoji, kdo v konkretnem primeru nosi stroške postopka, je odločilno, ali je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne, ne pa to, kdaj je toženec opozoril, da v zadevi ni pasivno (stvarno) legitimiran in ali bi to lahko storil že ob vložitvi odgovora na tožbo. Ker s pritožbo ni izpodbijano, da v konkretnem primeru do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je tožniku naloženo, da tožencu povrne nastale stroške, pravilna.
ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - novela ZPP-E - nedopustna pritožbena novota
ZPP veljaven pred uveljavitvijo novele ZPP-E je dopuščal možnost vložitve materialnopravnega ugovora (kot je v obravnavanem primeru ugovor zastaranja) do konca postopka na prvi stopnji, vendar je toženec ugovor zastaranja podal šele v pritožbenem postopku.