najemna pogodba - najemnina in stanovanjski stroški - uporaba najetega stanovanja - pravni naslov za uporabo stanovanja - dolžnost plačila stroškov - izselitev iz stanovanja - sprememba naslova prebivališča - izpraznitev in izročitev stanovanja - spor majhne vrednosti
Toženka je dolžna plačati stroške, povezane z uporabo spornega stanovanja, ker ga je kljub prenehanju pravnega naslova še vedno uporabljala. Stroške je dolžna plačevati tudi oseba, ki je v stanovanju sprva bivala skladno z najemno pogodbo, nato pa je po prenehanju pogodbe z uporabo stanovanja nadaljevala. Toženkina obveznost tako ni prenehala s tem, ko je ta s svojo večletno dejansko uporabo stanovanja bivanje omogočila še svojemu nekdanjemu partnerju.
Toženka ne zanika, da je partner začel uporabljati stanovanje z njeno privolitvijo. Kakšno je bilo njuno medsebojno razmerje, ni pravno relevantno v odnosu do tožnice, ki se je njuni dogovori ne tičejo. Če je toženka uporabo stanovanja prepustila partnerju, se s takšnim enostranskim ravnanjem plačila dolgovanih stroškov ni mogla razbremeniti.
stvarna pristojnost - sklep o stvarni nepristojnosti - pristojnost pravdnega sodišča - stvarna pristojnost delovnega sodišča - delovno razmerje - odškodninski spor med delavcem in delodajalcem - atrakcija pristojnosti
Prvi toženec je bil glavni izvajalec in naročnik dela in ne delodajalec toženca, zato zanj pristojnost delovnega sodišča v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZDSS-1 ni podana, pač pa je podana pristojnost splošnega sodišča. Pristojnost delovnega sodišča tudi ni podana glede druge toženke, saj ne gre za zavarovalnico delodajalca, pač pa za zavarovalnico prvega toženca. Drugi odstavek 5. člena ZDSS-1 namreč ureja atrakcijo pristojnosti delovnega sodišča za odškodninske spore iz istega škodnega dogodka, v katerem delavec (tožnik) zahteva odškodnino od svojega delodajalca, če je poleg delodajalca tožena tudi delodajalčeva zavarovalnica.
Sodišče je ugotovilo, da je vzrok padca predala na tožnikovo nogo poškodba vodil predala, do katere je prišlo zaradi tožnikove nepravilne, pogoste in neskladne uporabe zapiranja in odpiranja predala "na silo". Trditev o tem, da naj bi se predal odpiral "na silo", tožena stranka ni podala. Gre za eno od možnosti, ki jih je ponudil izvedenec, a ta ni bila v okviru trditvene podlage tožene stranke. Odpiranje predala "na silo" pa je posledica tega, da predal ni izpraven. Vzroke, ki so privedli do tega, da predal ni bil izpraven, pa je izvedenec našel v napaki materiala vodila in utrujenosti materiala (kar dokazujejo napake in poškodbe na sosednjih predalih) ter možnosti, da so vijaki, ki so držali vodila na steni omare, s časom in pogostostjo uporabe popustili. Če bi delodajalec poskrbel, da bi bila omara (predali) izpravna, potem predalov ne bi bilo treba "na silo" odpirati in zapirati.
Ker zavarovanec tožene stranke ni zagotovil brezhibne opreme, je njegovo ravnanje (opustitev) povzročilo, da je zaradi neustrezne opreme pri uporabi le-te ob odpiranju kartotečnega predala ta tožniku padel na nogo in ga poškodoval. Nedopustno ravnanje tožene stranke je v vzročni zvezi z nastalo škodo tožniku.
zavrženje tožbe - notarski zapis - neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov - negativna procesna predpostavka - res transacta - res iudicata - plačilo najemnine - obratovalni stroški
Notarski zapis, v katerem je določena terjatev, je, če izpolnjuje pogoje iz 4. člena ZN oziroma 20.a in 21. člena ZIZ, izvršilni naslov, ki ima (glede obstoja terjatve) enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava in posledično predstavlja negativno procesno predpostavko. Ker je sodišče ugotovilo, vse to pa tudi prepričljivo obrazložilo, da tožnik z (neposredno izvršljivim) notarskim zapisom oziroma ustreznim izvršilnim naslovom glede vtoževanih neporavnanih zneskov najemnin razpolaga, je sklep o izvršbi v neumaknjenem delu upravičeno razveljavilo, tožbo pa zavrglo (274. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013611
ZOZP člen 7, 15. ZVCP-1 člen 63, 65, 67, 113. OZ člen 131, 154, 154/1. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1, 4. ZPP člen 72, 72/2, 282, 282/2.
zavarovalni primer -prometna nesreča - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - civilna odgovornost - škoda, ki jo zavarovanec povzroči tretjim - običajna funkcija vozila - uporaba motornega vozila - parkiranje - ugasnjen motor - zasebno parkirišče - kršitev cestnoprometnih predpisov - prekršek, s katerim je bila povzročena prometna nesreča - krivdna (so)odgovornost oškodovanca (kolesarja) - vinjenost voznika - regres zavarovalnice - trčenje v stoječe vozilo
V sodbah Sodišča EU je bilo izkristalizirano stališče, da mora država članica sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je civilna odgovornost pri uporabi vozil, ki so običajna na njenem ozemlju, krita z avtomobilskim zavarovanjem.
Direktivo je treba razlagati tako, da pojem "uporaba vozil" ni omejen na prometno situacijo, torej na uporabo na javni površini, ampak ta pojem zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila. Gre torej za uporabo vozila kot prevoznega sredstva, vendar tudi v trenutku, ko je le to v nepremičnem stanju parkirano na zasebnem parkirišču.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - prepoved razpolaganja s premičnimi stvarmi - varščina namesto začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
S plačilom varščine lahko upnik doseže izdajo začasne odredbe tudi v primeru, če ni izkazal verjetnosti terjatve in verjetnega obstoja nevarnosti, da mu bo uveljavitev terjatve sicer onemogočena ali precej otežena. Sodišče prve stopnje je torej neutemeljeno zavrnilo predlog tožeče stranke za položitev varščine kot pogoj za izdajo začasne odredbe iz razloga, ker tožeča stranka ni s stopnjo verjetnosti izkazala, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Ker je tožeča stranka sama trdila, da je čista vrednost te nepremičnine negativna, s predlagano začasno odredbo v tem delu ne bo dosegla namena zavarovanja, ki je v zavarovanju uveljavitve njene terjatve, saj je takšno zavarovanje brez vsakršne vrednosti.
postopek v sporu majhne vrednosti - izdaja sodbe brez razpisa naroka - ugovor proti sklepu o izvršbi - obrazloženost ugovora
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče ali stranke, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo. Tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil edina vloga tožene stranke v tem postopku, zahteve po razpisu naroka ni podala, niti tega ne trdi v pritožbi.
zapuščina brez dediča - neznani dediči - vabilo - oklic - predhodni postopek - Centralni register prebivalstva (CRP) - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
V primeru, če sodišče razpolaga z naslovi dedičev iz predhodnega zapuščinskega postopka in se izkaže, da ti niso ustrezni, si mora z ustrezno skrbnostjo prizadevati, da pridobi nove naslove.
obseg zapuščine - darilo zapustnika - skupno premoženje zakoncev
Toženka v pritožbi pravilno opozarja, da prvo sodišče njenega ugovora, da je zapustnik polovico sredstev iz naslova skupnega premoženja pred smrtjo podaril svoji ženi, ni obravnavalo, gre pa za odločilno dejstvo. Sodba sodišča prve stopnje tako nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni. Iz razlogov 10. točke obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno, se ne da razbrati, ali je sodišče prve stopnje štelo, da je šlo za darilo in ga ni upoštevalo, ker tožnica s tožbenim zahtevkom ne zahteva vračila darila, ali je sodišče zgolj povzemalo trditve toženke. V primeru, če bi se izkazalo, da je šlo pri nakazanih denarnih sredstvih za darilo, bi to pomenilo, da ta sredstva niso bila več njegova last.
določitev stikov - določitev stikov med staršem in otrokom - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD - način izvajanja stikov - korist mladoletnega otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba
Vožnja otroka z javnim prevozom glede na oddaljenost krajev res ni najprimernejša. Vendar pa mora tožnica za kvalitetno izvedbo stika vložiti tudi določen napor, da bi bila upoštevana največja korist otroka. Iz spisa ne izhaja, da bi imela tožnica finančne težave, zato pritožbeno sodišče ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi dvakrat na mesec poskrbela za ustrezen prevoz otroka. Če meni, da oblika prevoza, ki ga koristi za dnevno vožnjo v službo, ni ustrezna, se bo morala poslužiti drugih načinov, tudi izposoje oziroma najema avtomobila. Pomembno je, da tožnica, pri kateri je bilo tudi v pritožbenih izvajanjih zaznati ambivalenten odnos do stikov, deluje aktivneje. Na ta način bo notranje razbremenila otroka in mu omogoča bolj sproščen odnos z očetom.
zavarovanje terjatve z začasno odredbo - verjetnost terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - trditvena podlaga
Dolžnik prvostopenjskemu sodišču očita kršitev načela dispozitivnosti, ker naj bi sodišče odločilo brez trditvene podlage v predlogu za izdajo začasne odredbe oz. je pomanjkljivo trditveno podlago nadomestilo s sklicevanjem na dokaze. Posledično je po stališču pritožnika izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Gre za v predlogu manjkajočo, pa za presojo veljavnosti odpoklica kreditov in s tem njune zapadlosti v plačilo odločilno dejstvo kršitve kreditnih pogodb z dolžnikovo prostovoljno sprožitvijo postopka zaradi insolventnosti.
Pogodba ustvarja obveznosti le za pogodbeni stranki, zato tudi le-ti lahko kršita pogodbene obveznosti. Ko upnik v točki 29 predloga za izdajo začasne odredbe govori o nastopu dogodkov, ki pomenijo kršitve po obeh kreditnih pogodbah - to je obstoju insolventnosti dolžnika in vložitvi predloga za začetek postopka izredne uprave, torej s tem logično navaja kršitev pogodbenih obveznosti nasprotne pogodbene stranke obeh kreditnih pogodb, to pa je bil le dolžnik kot kreditojemalec. S tem, ko se je upnik skliceval na okoliščine, ki pomenijo kršitev pogodbe, je torej implicitno zatrjeval tudi, da je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti vložil sam dolžnik.
OZ člen 190, 280, 280/1, 311. SZ-1 člen 42, 42/3. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 2, 2/2, 2/2-6.
odpoved pogodbe o upravljanju - razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada - prenos sredstev rezervnega sklada - aktivna legitimacija upravnika - plačilo računa - ugovor pobota - neupravičena obogatitev - plačilo prispevka v rezervni sklad - posel rednega upravljanja
Čim je namreč prenehala pogodba, po kateri je bil upravnik tožena stranka, je odpadla podlaga za kakršnokoli razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada, zato je bila tožena stranka dolžna prenesti celoten znesek na računu rezervnega sklada.
Zmotna je odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženec v okviru preživninske obveznosti plačevati stroške počitnikovanja otroka, ko bo otrok preživljal počitnice s tožnico. V času poletnih in zimskih počitnic toženec z otrokom ni izvajal le golih stikov. Tožnica ne prereka trditev toženca, da je v času stikov plačal za otroka smučanje in oddih na morju. Toženec torej je (bo) plačeval otroku stroške smučanja in počitnic na morju, ko je (bo) imel stike z otrokom v času poletnih in zimskih počitnic.
ZAgrS člen 52, 52/1.. ZST-1 člen 25, 25/3.. Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti člen 2, 2/1.
agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - vrednost zapuščine - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku
Tako iz prvega odstavka 52. člena ZAgrS kot iz 1. člena Uredbe namreč izhaja, da gre za določbi, ki urejata poseben postopek vrednotenja zapuščine za potrebe izračuna nujnega deleža, zato te ureditve ni mogoče uporabiti pri odmeri sodne takse. S posebnim vrednotenjem je namreč želel zakonodajalec preprečiti, da bi se zaradi obveznosti izplačila visokega nujnega deleža dediči odpovedali dedovanju; ta ureditev pa tudi ni v nasprotju z načelom enakosti (kot še zatrjuje pritožnica), saj ima premoženje članov agrarnih skupnosti, zaradi številnih omejitev, posebno pravno naravo.
OZ člen 131, 132, 179. ZUNEO člen 22. ZVarD člen 39.
denarna odškodnina za duševne bolečine - diskriminacija na podlagi zdravstvenega stanja - pravica do enakega obravnavanja
Prvostopenjsko sodišče zato pravilno zaključuje, da je toženka zdravljenje tožnika v zobozdravstveni ordinaciji zavrnila zaradi okužbe s HIV ter s tem ravnala protipravno, saj je tožnika diskriminirala, ker mu zaradi zdravstvenega stanja ni omogočila pravice do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi, v vzročni zvezi s tem pa je tožniku nastala nepremoženjska škoda v obliki duševnih bolečin, ki so se manifestirale z občutki užaljenosti, ponižanosti in prizadetosti.
Kadar pa vozilo ni zavarovano, tudi odgovornost voznika, ki ga uporablja (ne glede na njegove vedenje o obstoju zavarovanja), ni zavarovana. Če je za nastanek prometne nezgode odgovoren, mora nastalo škodo povrniti. Regres (v tem primeru tožnika) zoper odgovorno osebo ni omejen na posebej določene primere, temveč mora plačano odškodnino povrniti vsak povzročitelj škodnega dogodka.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - obstoj upnikove terjatve - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Ker terjatev temelji na pravnomočni sodni odločbi, ni dopustno razpravljanje o tem, da naj terjatev sploh ne bi obstajala in da dolžnik v njej vsebovanega zneska ne dolguje. Z razlogi o neobstoju terjatve, ki so navedeni v pritožbi, dolžnik v tem postopku ne more uspeti.
Ena od domnev se nanaša na dolgoročno plačilno nesposobnost. Tudi, če bi dolžnik uspel izpodbiti to domnevo, bi še vedno ostala trajnejša nelikvidnost kot ena od oblik insolventnosti.
Tožeča stranka izpodbija sodne odločbe, zoper katerih pravno sredstvo ni dopustno (ker gre za sklepe procesnega vodstva), o čemer je izrecno poučena. Prvostopenjsko sodišče je takšno ravnanje, kakršnega se v tem postopku poslužuje tožeča stranka, ocenilo kot zlorabo procesnih pravic, usmerjenih v namerno zavlačevanje s postopkom, zaradi česar je tožečo stranko in njeno zakonito zastopnico denarno kaznovalo, vlogi pa zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014494
ZKP člen 506, 506/1, 506/2, 506/3, 506/4. KZ-1 člen 61.
postopek za preklic pogojne obsodbe - dosegljivost - posebni pogoj - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - razlogi za neizpolnitev obveznosti - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - slabo premoženjsko stanje
V postopku za preklic pogojne obsodbe zasliši sodišče obsojenca samo, če je dosegljiv.
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - spravljanje v zmoto
Ker na podlagi dejanskega opisa v izreku izpodbijane sodbe obdolžencu ni mogoče očitati, da je oškodovanca z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto in ga zapeljal, da je ravnal v škodo svojega premoženja, je zaključiti, da iz opisa ne izhajajo znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 in torej dejanje, kot se očita obdolžencu, po zakonu ni kaznivo dejanje.