ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - umik predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - stroški postopka - trditveno in dokazno breme stranke - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - nepravnomočen sklep o izvršbi - ustavitev izvršbe
Trditveno in dokazno breme o umiku predloga za izvršbo nemudoma po plačilu dolga je na strani upnika, ki v predmetni zadevi temu ni zadostil. Sodišče prve stopnje bi pavšalno in dokazno nepodprto trditev eventualno lahko štelo kot neprerekano, če bi bil dolžnik na to v pozivu opozorjen.
Če sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še ni pravnomočen, bi moral sklep o umiku vsebovati tudi odločitev o razveljavitvi kondemnatornega dela sklepa o izvršbi.
Toženi stranki je bilo odobreno obročno plačilo dolga za leto 2015 v treh mesečnih obrokih po 108,00 EUR, z zapadlostjo 15. 5. 2016, 15. 6. 2016 in 15. 7. 2016. Med pravdnima strankama je nesporno, da tožena stranka niti v teh rokih (in ne kasneje) dolga ni poravnala. Da je tožeča stranka upravičena do plačila tudi tega dela terjatve, tako ne more biti sporno. Z odobritvijo odloga terjatev ni pridobila drugačne pravne podlage.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 12a, 12a/5, 12a/6.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - uradna evidenca - brezplačna uporaba nepremičnine - lastništvo zasebne družbe - trditveno in dokazno breme
Institut oprostitve plačila sodne takse je izjema, zato mora biti pristop pri odločanju o taksnih oprostitvah restriktiven.
Na tistem, ki predlaga taksno oprostitev, je dokazno breme, da izpolnjuje pogoje za oprostitev.
pogodba o finančnem leasingu za osebni avto - uporaba osebnega avtomobila - nepravilno parkiranje - plačilo nadomestila - zavezanec za plačilo terjatve - voznik motornega vozila - leasingodajalec - leasingojemalec - stroški izvršbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - regres
Pravdni stranki sta imeli sklenjeno pogodbo o leasingu za vozilo. V času trajanja pogodbe je bilo vozilo na Hrvaškem nepravilno parkirano, zato je hrvaški upnik za plačilo pogodbenega nadomestila za parkiranje vložil predlog za izvršbo, tožeča stranka pa je terjatev plačala. Ker je bil toženec pogodbeno zavezan kriti vse stroške, nastale s kaznimi v zvezi z nezakonito in nepravilno uporabo vozila, ter v primeru, če kazen poravna tožeča stranka, njej skupaj z zamudnimi obrestmi poravnati plačano kazen na način, kot bo ona določila, je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen. Toženec se ne more sklicevati na to, da ni bil on tisti, ki je nepravilno parkiral in da bi morala tožeča stranka proti hrvaškemu sklepu o izvršbi vložiti ugovor. Morebitno škodo, ki mu je s tem nastala, lahko uveljavlja od tistega, komur je vozilo prepustil v uporabo.
Pravno pomembna relevantna dejstva v predmetni zadevi so, da je tožena stranka gospodarski subjekt, predmetno poslovno stavbo je imela v finančnem leasingu že predhodnica tožene stranke.
Iskanje novih prostorov ne pomeni izkoriščanje premoženjskega stanja, nezadostne izkušenosti ali lahkomiselnosti tožene stranke in da gre zgolj za neprijetnost tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00014266
OZ člen 190, 197. ZPP člen 7, 212, 457, 457/3, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - izrek sodbe v sporih začetih na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - oblikovanje izreka sodbe - aktivna legitimacija upravnika - trditveno breme stranke - založitev stroškov iz lastnih sredstev - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - zahteva po izvedbi naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank
Izrek izpodbijane sodbe ni protispisen. Je tak, kot je običajno v zadevah, ko sodišče odloča po tem, ko je bil sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, razveljavljen ter se zahtevek obravnava v pravdi, odločitev pa je mešana – tožbenemu zahtevku je delno ugodeno, delno pa je zavrnjen.
Večji del tožbenega zahtevka je bil zavrnjen, ker tožeča stranka ni izkazala svoje aktivne legitimacije. Trditveno breme, da je stroške tretjih poravnal upravnik, je na tožeči stranki, tega pa tožeča stranka ni navedla.
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne stranke ali priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
taksna obveznost - oprostitev plačila sodne takse - povrnitev sodne takse - delni uspeh v postopku - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje prosilca
Na podlagi določila četrtega odstavka 15. člena ZST-1 mora stranka, ki je bila oproščena plačila sodnih taks, če v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, plačati ta del takse. Pogoj za uporabo navedenega zakonskega določila pa ni le dejstvo, da je tožnik na podlagi sodbe pridobil premoženje, ki presega višino taksne obveznosti, ampak tudi, ali splošno premoženjsko stanje pritožnika omogoča plačilo predpisane sodne takse ne da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje.
vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - neprerekana dejstva
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne stranke ali priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
rok za predložitev listine - podaljšanje roka za predložitev dokazil - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - načelo kontradiktornosti - upoštevanje praznikov
Pri odločanju o predlogu stranke za podaljšanje roka za predložitev listin je treba iskati ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka ter pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialnopravno pravilno sodbo.
sklep o dedovanju - popravni sklep - očitna pisna ali računska pomota - ni očitna pomota - dopolnilni sklep - pozneje najdeno premoženje
Pritožbeno sodišče sodi, da dodajanje novih delov zapustnikovega premoženja ni ne računska niti druga očitna pisna pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali drugih pomanjkljivosti sodišče s popravnim sklepom namreč ne more odpraviti. Prav to pa je storilo sodišče prve stopnje ter ob tem nepravilno uporabilo določbe ZD v povezavi z ZPP, zato je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 23, 23/3, 35, 37, 139.
stroški postopka - postopek za ureditev meje - umik predloga - ustavitev postopka - izpolnitev zahtevka - lastništvo nepremičnin - javna dražba nepremičnin
Ker predlagatelj sodišču ni sporočil, da je bila nepremičnina prodana, sodišče ni imelo nobene podlage, da ne bi smiselno uporabilo prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da v primeru umika tožbe (v nepravdnem postopku predloga), stroške nosi tožeča stranka (v nepravdnem postopku predlagatelj).
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - dejansko stanje - plačilo sodne takse v celoti
Prvi toženec ni izkazal, da denarna sredstva na njegovem TRR ne bi bila njegova last in da bi imel tolikšne mesečne stroške, da zaradi njih ne bi zmogel takojšnjega plačila takse v celotnem znesku.
nova škoda - izgubljeni zaslužek - omejitve delovne zmožnosti
Dopolnjeno izvedensko mnenje medicinske stroke potrjuje, da ob sklenitvi poravnave tožniku ni bilo z gotovostjo znano, da bodo njegove delovne zmožnosti omejene, niti v kakšnem obsegu bodo omejene, zato v času sklenitve poravnave tožnik ni mogel vedeti, da mu bo škoda zaradi prikrajšanja na zaslužku gotovo nastala in še manj je lahko vedel, kakšen bo njen obseg. Tožnik je le verjetno pričakoval omejitve pri delu.
Vsakršne omejitve pri delu po presoji pritožbenega sodišča ne pomenijo hkrati tudi (stopnje) invalidnosti, vsakršne omejitve pri delu tudi ne rezultirajo v prikrajšanju na zaslužku iz dela.
začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - verjetnost obstoja nevarnosti - dokazni standard verjetnosti - slabo finančno stanje - preusmeritev poslovanja - trditveno in dokazno breme
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve se zahteva verjeten izkaz subjektivne in konkretne nevarnosti. Potrebno je izkazati nevarnost aktivnega delovanja dolžnika v smeri onemogočenja ali oteževanja uveljavljanja terjatve. Objektivna nevarnost ne zadošča.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 213, 287, 287/1, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zavrnitev dokaznega predloga - pisna izjava priče - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagala tožnica, in ni navedlo razlogov za takšno odločitev oziroma, je navedlo za to napačen razlog. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnici zaradi navedenega nezakonitega postopanja ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - opravljanje drugega dela
V okviru presoje, ali je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela podana v skladu z zakonom, je sodišče pristojno in dolžno presojati, ali je delodajalčeva odločitev o neuspešnosti poskusnega dela posledica realno ugotovljene neuspešnosti delavca pri delu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. S tem sodišče ne prevzema pristojnosti delodajalca za sprejem poslovnih oziroma kadrovskih odločitev, pač pa vsebinsko presoja, ali je v resnici podan zatrjevani razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je za presojo njene zakonitosti ključno.
Če delodajalec delavcu odreja vsebinsko druga dela, tako da delavec ne more uspešno opravljati nalog delovnega mesta, za katerega je bilo s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno poskusno delo, delavcu zaradi razlogov na strani delodajalca ni omogočeno, da bi poskusno delo uspešno opravil. V takem primeru redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ne more biti skladna z zakonom.
objava popravka - objava popravka v ožjem smislu - interes - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Tožnik z vsebino zahteve, kot jo uveljavlja, ščiti svoje interese oziroma odgovarja na poseg v svojo sfero. Ali je ta njegova konkretna zahteva hkrati „koristna“ tudi za A. A. in Vlado RS, pa za presojo utemeljenosti njegovega tožbenega zahtevka oziroma pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve ni bistveno. Ta subjekta se v tožnikovi zahtevi ne omenjata, ker bi se hotelo varovati njune pravice (interese), ampak ker sta v navedbah, na katere tožnik odgovarja, tesno (neločljivo) zaobsežena skupaj z njim.
Dejstva in dokazi, na katere se tožena stranka sklicuje v pritožbi, zbujajo dvom o pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi s pravilnostjo vročitve tožbe s pozivom toženi stranki v odgovor. Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, ne sme biti nobenih pomislekov, ali so pogoji iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni. Tožena stranka namreč v pritožbi zatrjuje, da podpis na povratnici ni podpis nobenega od delavcev tožene stranke in v dokaz predloži izjavo z njihovimi podpisi.
ZPP člen 155.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15.
odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - potrebni pravdni stroški
Pritožba se neutemeljeno zavzema za to, da bi se tožniku za drugo pripravljalno vlogo priznalo le 50 točk za delni umik, saj je v tej vlogi tožnik odgovarjal na navedbe tožene stranke, ki je šele po vložitvi te vloge pripoznala preostanek tožbenega zahtevka. Glede na to je drugo pripravljalno vlogo tožnika treba šteti za potrebno za postopek.