Popravek na veljavnost menice ne vpliva, posebej še, če je iz menice jasno razvidno, kolikšna je menična obveznost. V obravnavanem primeru je leasingojemalec družba T. d.o.o., že iz tega razloga uporaba ZPotK ne pride v poštev. Toženec v poslu nastopa le kot porok, na sprejem poroštvenih obveznosti pa se ZPotK ne nanaša. Povedano pomeni, da je avalist odgovoren meničnemu upravičencu samostojno, neposredno in solidarno z drugimi podpisniki menice. Drugače je pri poroštvu po OZ, ki je akcesorno in torej v celoti odvisno od osnovnega posla. Dodati je še, da je na menični izjavi obveznost povsem jasno opredeljena in je tudi določljiva.
ZPIZ-1 člen 123, 123/4, 259, 259/3, 391, 391/1. ZPIZVZ člen 5, 5/1.
bivši vojaški zavarovanci – del vdovske pokojnine
Ker tožničin pokojni mož ob smrti ni bil zavarovan po splošnih predpisih, niti ni bil uživalec pravic po ZPIZ-1, temveč uživalec starostne pokojnine po ZPIZVZ, ni zakonske podlage, da bi se tožnici, ki je zahtevo za priznanje dela vdovske pokojnine vložila dne 6. 1. 2006, priznal del vdovske pokojnine.
Če sodišče vlogo prejme po pošti in plačilo takse tedaj ni izkazano, sodišče terja plačilo takse ter ob tem zaračuna tudi opominsko takso. Slednje velja tudi za tožbo, saj zakon ne določa izjeme v primeru, ko gre za vložitev tožbe in ko je izkazano plačilo takse za tožbo procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavanje.
V praksi je tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva varstvo posesti, pogosto še vedno tridelen (ugotovitveni del, vzpostavitev prejšnjega stanja, prepoved nadaljnjega motenja), čeprav je ugotovitveni zahtevek nepotreben oz. celo nedovoljen, saj zanj v 34. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ni podlage, ampak, glede na to, ali gre za odvzem posesti ali za njeno motenje, le za vrnitveni ali restitucijski ter opustitveni oz. prepovedni zahtevek, torej zahtevke dajatvene narave. Pred odločitvijo o teh je seveda potrebno ugotoviti, ali je prišlo do motenja ali odvzema posesti, te dejanske ugotovitve pa ne spadajo v izrek sodne odločbe, ampak v njene razloge oz. obrazložitev.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožena stranka upravičena do stroškov, ki jih je imela z dvema pritožbama. Odločilno je namreč načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (razen, če gre za separatne stroške).