invalidnost - delna invalidska pokojnina - samozaposleni - delo s krajšim delovnim časom
Ker tožnik kot samozaposlen zavarovanec (s.p.) za svoje delo slikopleskarja ni zmožen s polnim delovnim časom, ima ob razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine.
ZPIZ-1 člen 123, 123/4, 259, 259/3, 391, 391/1. ZPIZVZ člen 5, 5/1.
bivši vojaški zavarovanci – del vdovske pokojnine
Ker tožničin pokojni mož ob smrti ni bil zavarovan po splošnih predpisih, niti ni bil uživalec pravic po ZPIZ-1, temveč uživalec starostne pokojnine po ZPIZVZ, ni zakonske podlage, da bi se tožnici, ki je zahtevo za priznanje dela vdovske pokojnine vložila dne 6. 1. 2006, priznal del vdovske pokojnine.
V praksi je tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva varstvo posesti, pogosto še vedno tridelen (ugotovitveni del, vzpostavitev prejšnjega stanja, prepoved nadaljnjega motenja), čeprav je ugotovitveni zahtevek nepotreben oz. celo nedovoljen, saj zanj v 34. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ni podlage, ampak, glede na to, ali gre za odvzem posesti ali za njeno motenje, le za vrnitveni ali restitucijski ter opustitveni oz. prepovedni zahtevek, torej zahtevke dajatvene narave. Pred odločitvijo o teh je seveda potrebno ugotoviti, ali je prišlo do motenja ali odvzema posesti, te dejanske ugotovitve pa ne spadajo v izrek sodne odločbe, ampak v njene razloge oz. obrazložitev.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožena stranka upravičena do stroškov, ki jih je imela z dvema pritožbama. Odločilno je namreč načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (razen, če gre za separatne stroške).
Če sodišče vlogo prejme po pošti in plačilo takse tedaj ni izkazano, sodišče terja plačilo takse ter ob tem zaračuna tudi opominsko takso. Slednje velja tudi za tožbo, saj zakon ne določa izjeme v primeru, ko gre za vložitev tožbe in ko je izkazano plačilo takse za tožbo procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavanje.