mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in dokazi - obstoj novih okoliščin - subsidiarna zaščita - zdravstveni razlog
Tožnik v zahtevku ni navajal novih dejstev niti predlagal novih dokazov, ki bi pomembno povečala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
Tožnikovo pojasnjevanje zdravstvenih težav in zdravstvenega stanja brez navedb, da bi tožnik zaradi zdravstvenega stanja utrpel resno škodo v smislu 20. člena ZMZ-1, ni dejstvo, ki pomembno povečuje verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite v smislu prvega odstavka 64. člena ZMZ-1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - resna škoda - varna izvorna država - nedržavni subjekt - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države
Tožnikove navedbe glede ekonomskih in družinskih zadev ni možno povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja, da težav ni povzročila država ali drugi v ZMZ-1 določeni tretji akterji in da tožnikovih težav ni mogoče povezati z raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini.
Dogodki s teroristi niso bili razlog, da je tožnik zapustil državo, ampak je bil razlog družinske oziroma ekonomska stiska, kot to jasno izhaja iz tožnikovih izjav, da je državo zapustil zaradi travme in mamine smrti ter izgube hiše.
ZVPNPP člen 4, 5, 5/1, 5/1-4, 14. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 6, 6/1, 6/1-d.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - cena, ki se oglašuje - oškodovanje potrošnikov
Sodišče ni upoštevalo tožbenih navedb, da tožnikova praksa ni zavajajoča, ker se njegova "redna cena" ujema s ceno, ki jo drugi trgovci na drobno dejansko na splošno zaračunavajo za isti izdelek. Tudi če bi bile tožnikove navedbe upoštevne, iz dejanskih okoliščin obravnavane zadeve ni razvidno, da je tožnikova referenčna cena primerjava in ne znižanje cene, ki jo je trgovec zaračunal prej. Tako pojasnilo mora namreč biti navedeno neposredno in takoj skupaj z referenčno ceno. To je še posebno pomembno pri uporabi tehnik, kot je prečrtana referenčna cena, ki jo bodo potrošniki verjetno razumeli kot znižanje predhodne cene trgovca.
Tožnik je z uporabo prečrtanih referenčnih cen, po katerih ti izdelki dejansko niso bili naprodaj, kršil točko (d) člena 6(1) Direktive, ki prepoveduje zavajajoče informacije glede cen, saj je ustvaril neobstoječo cenovno prednost, s katero je zavajal potrošnika. Povprečen potrošnik informacije o redni ceni in s tem primerjave z oglaševano ceno s popustom, ob povprečni obveščenosti, razumnosti in pazljivosti, ne more preveriti, niti mu ni znano, kje jo naj preveri, kar pomeni, da se lahko za nakup izdelka pri tožniku odloči prav zaradi oglaševane cenovne prednosti.
Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzame vsebino pritožbe, citira relevantne zakonske določbe in povzame izvedensko mnenje komisije. Navede, da mnenju v celoti sledi, vendar pa v tem bistvenem delu ne pojasni, čemu je mnenju v celoti sledila. Sodišče tako ne more preveriti, kateri razlogi so toženko vodili, da je mnenje v celoti sprejela kot popolno in pravilno.
ZBPP člen 14, 14/2, 32, 32/1, 41, 41/1, 41/2, 41/3, 42, 42/1, 43, 43/1. ZSVarPre-E člen 5. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-1. ZPPreb-1 člen 2, 2/1, 2/1-6, 25, 25/1.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba podatkov - zamolčanje podatkov - premoženjsko stanje - kraj dejanskega prebivanja - naslov za vročanje
Ni namreč jasno, kakšno je bilo tožničino premoženjsko stanje ob izdaji odločbe o odobritvi BPP (ali je bila že takrat solastnica nepremičnine v Ljubljani) in kakšno po spremembi (v čem se je njeno premoženjsko stanje povečalo) in kdaj je do te spremembe pravzaprav prišlo, glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP.
Tudi glede domnevne spremembe tožničinega kraja dejanskega bivanja, sodišče iz izpodbijane odločbe ne more razbrati, kdaj naj bi do te spremembe prišlo, ponovno glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP.
Iz tega je mogoče sklepati, da je pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca med drugim pomembno, kje oseba dejansko prebiva in kje ima prijavljeno stalno prebivališče. Če bi torej prosilec dejansko prebival drugje, kot pa bi imel prijavljeno stalno prebivališče, bi se to štelo v njegovo premoženje. Pri tem so pravnorelevantne tudi določbe ZPPreb-1, iz katerih izhaja, da ima posameznik sicer lahko naslov za vročanje (6. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1), pri čemer pa je ta lahko le na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 25. člena ZPPreb-1).
Organ za BPP naj v ponovnem postopku natančneje ugotovi in pojasni spremembo kraja dejanskega prebivanja, v smislu kdaj je do nje sploh prišlo. Hkrati pa naj, kot obrazloženo zgoraj, to poveže z relevantnimi določbami ZSVarPre-E in ZPPreb-1 v smislu sprememb stalnega ali začasnega prebivališča. Poleg tega pa naj se jasno opredeli do tega, ali tožnici očita spremembo ali zamolčanje ali oboje (veza: prvi odstavek 43. člena ZBPP).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
Prosilec ne more sam izbirati, katera država članica bo obravnavala njegovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. Skladno z Uredbo Dublin III mora namreč prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati ena sama država članica Evropske unije, in sicer tista, ki je glede na merila iz poglavja III za to odgovorna.
ZZDej člen 53c, 53c/1, 53c/3, 53c/6. ZZDej-K člen 22, 22/4. ZDoh-2 člen 35, 35/2, 35/3, 37, 38, 46.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - zdravstvena dejavnost - opravljanje zdravstvene storitve - podjemna pogodba - pogodbeno razmerje - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz dejavnosti - samostojno opravljanje dejavnosti - razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja - obravnava poslovnih dogodkov skladno z njihovo ekonomsko vsebino
Sklepanje podjemnih pogodb oz. pogodb civilnega prava med javnimi zavodi oziroma drugimi gospodarskimi subjekti je omogočala šele novela ZZDej‑K, zato se ti pridobljeni dohodki zdravnikov, ustvarjeni na z davčnega vidika neveljavni podlagi pred tem ne morejo obdavčiti kot dohodki, ki jih fizična oseba dosega v okviru svojega organiziranega poslovanja, (tj. kot s. p., d. o. o., zavod) oziroma v okviru svoje organizirane dejavnosti po 46. členu ZDoh-2.
Okoliščine, da so se na podlagi sklenjenih pogodb opravljale raznovrstne zdravstvene storitve, diagnostični pregledi, dežurstva, da so se storitve opravljale v prostorih tožnika, z njegovimi sredstvi in po njegovih navodilih oz. pod njegovim nadzorom, kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo iz tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2. Zato glede na navedene dejanske okoliščine ni videti, da bi šlo pri obravnavanih storitvah za neodvisno samostojno opravljanje dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2. Okoliščin, ki bi kazale na tržno obnašanje in samostojno ter neodvisno opravljanje storitev po sklenjenih pogodbah o poslovnem sodelovanju, tožnik konkretno ne zatrjuje. Zato tudi dohodkov, doseženih na podlagi pogodb o (poslovnem) sodelovanju, ni mogoče šteti za dohodke iz dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, temveč gre za dohodke iz zaposlitve iz 35. člena oziroma iz 36. člena ZDoh-2, ki vključujejo tako dohodke iz delovnega razmerja (37. člen) kot tudi dohodke iz drugega pogodbenega razmerja (38. člen).
Dohodki vseh zdravnikov (čeprav formalno samostojnih podjetnikov in zdravnikov, ki so delo opravljali preko d. o. o oziroma zavodov), ki jih je tožnik izplačeval na podlagi pogodb o (poslovnem) sodelovanju, bi morali biti obravnavani kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. Prvi odstavek 53.c člena ZZDej, ki je veljal v relevantnem obdobju, je tudi pravna podlaga za opredelitev dohodkov pri tožniku zaposlenih zdravnic, saj ne gre za primer iz šestega odstavka 53.c člena ZDDej.
davek na dodano vrednost (DDV) - prenos podjetja - odbitek DDV - osnovna sredstva - pogodba - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Davčni organ predlaganih dokazov ni izvedel, za zavrnitev dokaznih predlogov pa tudi po presoji sodišča ni navedel argumentiranih razlogov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba - pritožbeni razlogi - verjeten izgled za uspeh
Tožnik v prošnji za dodelitev BPP ni niti zatrjeval niti izkazal pritožbenih razlogov, prav tako ni navedel nobenih dejstev ali okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka. Zgolj pavšalno sklicevanje na vse pritožbene razloge, pri čemer tožnik opozarja na domnevno nespoštovanje predloženih in splošno znanih dokazov ter neupoštevanje dolgoletnega ekonomskega in psihičnega nasilja s strani sodišče, v zvezi s čimer ne predloži nobenega dokaza, ne zadostuje, da bi se prošnjo za dodelitev BPP štelo za utemeljeno.
ZBPP člen 24, 24/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - predlog za dopustitev revizije - vsebinski kriterij
Ostaja nejasno ali je tožnik zatrjeval, da v zvezi z njegovimi pravnimi vprašanji sodne prakse vrhovnega sodišča ni (in je sodna praksa višjih sodišč neenotna), ali da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali je celo zatrjeval oboje.
V ponovnem postopku bo morala toženka na podlagi tožnikovih dopolnitev opraviti presojo izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP in različnih situacij iz prvega odstavka 367a. člena ZPP in če bo menila, da kriteriji niso izpolnjeni, konkretno utemeljiti, zakaj je tožnikova zadeva očitno nerazumna (oziroma zakaj je tožnikovo pričakovanje ali zahtevek v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem oziroma je njegov zahtevek očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago) in zakaj tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, pri čemer pa mora paziti, na obseg svoje pristojnosti pri tej presoji.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - premoženjska škoda - povezana družba - izpad dohodka
Tako predlagana začasna odredba ne pomeni začasne ureditve spornega pravnega razmerja, temveč tožnik z njo želi pridobiti dovoljenje za postavitev teh objektov, še preden je odločeno o zakonitosti izpodbijane inšpekcijske odločbe. Če bi namreč sodišče tako začasno odredbo izdalo in toženki naložilo postavitev objektov za oglaševanje nazaj na lokacije, bi z njo odločilo o dovoljenosti postavitve teh objektov na teh lokacijah in s tem dejansko o stvari, ki je sicer predmet vsebinske presoje v tem upravnem sporu. O zakonitosti izpodbijane odločbe in s tem o pravilnosti oziroma nepravilnosti inšpekcijske odločbe, torej, ali je bila odreditev njihove odstranitve z navedenih lokacij zakonita ali ne, pa sodišče lahko odloči le s sodbo, s katero odloči o tožbi. Ker bi izdana začasna odredba (če bi se v upravnem sporu izkazalo, da tožba ni utemeljena) omogočila postavitev nazaj objektov za oglaševanje v nasprotju z zakonom, pa je po svoji vsebini tudi pravno nedopustna.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - jezik postopka - pravica do izjave - načelo nevračanja - sistemske pomanjkljivosti - začasna odredba
Prosilec si ne more sam izbirati katera država članica bo obravnavala njegovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. Pritožbene navedbe o tem, da je bila prošnja za mednarodno zaščito v pristojni državi članici že pravnomočno zavrnjena in da bo pristojna država članica samo nadaljevala postopek deportacije v izvorno državo, niso ovira za dublinski postopek. V pristojni državi članici ima namreč prosilec pravico vložiti vlogo za vložitev ponovne prošnje, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Tudi, če je bil v pristojni državi članici že začet postopek deportacije v izvorno državo, pa se ta vodi po predpisanih pravilih in je prosilcu zagotovljeno sodno varstvo za primer, da bi bila deportacija v nasprotju z načelom o nevračanju, ki ga je treba spoštovati.
GZ-1 člen 10, 10/3. Uredba o razvrščanju objektov (2022) člen 11, 11/5, 11/5-4.
kmetijska zemljišča - oglaševanje - enostavni objekti - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - začasna odredba
Inšpektor Medobčinske uprave občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči je pristojen za nadzor nad izvrševanjem Odloka in tožena stranka je inšpekcijski ukrep oprla na kršitev določila, ki prepoveduje gradnjo na najboljših kmetijskih zemljiščih, na vseh vrstah nestavbne osnovne namenska rabe in na kršitev določila, ki prepoveduje postavljanje objektov za oglaševanje, ki presegajo površino 4 m2.
Po določbi tretjega odstavka 10. člena Gradbenega zakonika nadzor nad gradnjo nezahtevnih objektov izvaja tudi občinski inšpektor ali skupni občinski inšpektor, ki deluje v okviru skupne občinske uprave.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji - materialni pogoj - objektivni pogoj - pravica do izjave - zmotna uporaba materialnega prava
Zmotna je razlaga 24. člena ZBPP toženke na način, da je očitno, da tožnica zlorablja brezplačno pravno pomoč zato, ker je tožnica v obdobju, ko se je zavedala, da potrebuje pomoč odvetnika, živela življenjski slog, ki presega osnovni življenjski standard in zato, ker je sredstva za plačilo odvetnika po oceni toženke, tožnica imela, in pritožbe zoper sklep ni vložila.
tujci - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - združitev družine - izdaja odločbe - prekoračitev roka - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je ob vložitvi vloge za stalno prebivanje družinskega člana slovenskega državljana izpolnjeval sporni zakonski pogoj zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji. Vendar, ker prvostopenjski organ ni odločil pravočasno, to je v zakonsko določenem splošnem dve mesečnem roku, tega v času odločanja organa ni več izpolnjeval. Prenehala je veljavnost potrdila o začasnem prebivanju. To pa ne more iti v škodo tožnika.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - pritožba na ESČP - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Sodišče pritrjuje tožnici, ki izpostavlja, da se odločitev toženke ne da preiskusiti. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da toženka pri dodelitvi BPP ni upoštevala okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnica toženki utemeljeno očita, da bi morala kljub poročilu odvetnika tudi sama presojati objektiven pogoj, ter bi morala sama opraviti vsebinski preizkus prošnje v omejenem obsegu, in presojati možnost uspeha v zvezi s pritožbo na ESČP, in sicer neposredne in osebne prizadetosti dobrin, kriterije sprejemljivosti oziroma merila dopustnosti ter svojo odločitev konkretizirano obrazložiti. Ta del pa je v izpodbijani odločbi izostal in se zato takšne odločbe ne da preizkusiti.
Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli na način, da jo lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Razlogi za odločitev morajo biti jasni, tako da je stranki jasno, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, pa pomeni bistveno kršitev določb postopka.
mednarodna in subsidiarna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma
Tožnik je 20. 5. 2025 azilni dom samovoljno zapustil in se vanj v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil, pri čemer ni najti razlogov, ki bi opravičevali njegovo samovoljno zapustitev azilnega doma oz. njegov odhod ni posledica okoliščin, na katere ni imel vpliva.
ZBPP člen 13, 14. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-4. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 146. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Toženka je po uradni dolžnosti iz zbirke podatkov pri AJPES-u pridobila podatke iz evidence Javna objava letnih poročil in na zbrane podatke oprla svojo odločitev. Sodišče pritrjuje očitku tožnika, da mu toženka ni omogočila, da se pred izdajo odločbe izjavi o pridobljenih podatkih, ki so podlaga za izračun vrednosti poslovnega deleža tožnikove žene. Tožbena graja kršitve pravice do izjave je utemeljena.
Organ za BPP mora izvajati ugotovitveni postopek v skladu z njegovim namenom, ta pa je med drugim namenjen tudi izvrševanju pravice stranke, da zavaruje svoje koristi in pravne koristi. To pa lahko učinkovito stori le, če je seznanjen z zbranimi dokazi in ugotovitvami organa in ima možnost, da se o njih izjavi in po potrebi predlaga nasprotne dokaze. Če stranka zatrjuje, da je vrednost lastniškega deleža gospodarske družbe ali zadruge različna od vrednosti ugotovljene na podlagi podatkov iz zbirke podatkov pri AJPES-u, lahko to dokazuje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca. Stranko je treba seznaniti z ugotovitvami in dokazi, iz katerih izhaja vrednost premoženja, in ji omogočiti, da dokazuje nasprotno.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - dolžnost obveščanja
Prosilec izpolni obveznost obveščanja, ko o spremembi, nastali po dodelitvi BPP, obvesti pristojno strokovno službo za BPP v času od dodelitve BPP do dneva dokončnega obračuna stroškov. Tožnica je v prošnji za BPP v zadevah Bpp 751/2023, Bpp 755/2023, Bpp 1248/2023 ter Bpp 191/2023 označila tudi drugo nepremičnino še pred dnevom dokončnega obračuna stroškov v predmetni zadevi.