brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah družinskih članov. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - popolnost vloge
Tožničina vloga ni bila formalno nepopolna, saj je bil obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti izpolnjen, organ za brezplačno pravno pomoč pa je na podlagi poizvedb ugotovil, da je tožničino premoženjsko stanje drugačno, kot navaja v svoji vlogi.
Ministrstvo za pravosodje je z izpodbijano odločbo pravilno ugotovilo, da je z dnem dokončnosti odločbe o razrešitvi A.A. kot izvršitelja prenehal status tožnici kot njegovi namestnici, ter tožnici naložilo, da mora brez odlašanja, najkasneje pa v roku treh dni po prejemu odločbe, Zbornici izvršiteljev Slovenije izročiti identifikacijske znake (izkaznico in priponko), ki jih je imela kot namestnica izvršitelja A.A. Odločba je izdana na podlagi uradno preverljivih dejstev; ali so pri tožnici nastopili krivdni razlogi za prenehanje njene funkcije namestnice izvršitelja, pa za odločitev ni relevantno. To posledično pomeni, da kontradiktorni postopek v konkretnem primeru ni bil potreben, ampak so bili izpolnjeni pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge - sprememba sodne prakse
Tožnik ni ravnal v skladu s sodno prakso, kot je veljala v času sprejema ponudbe, saj je tožbo na sklenitev pogodbe vložil po izteku roka iz 22. člena v povezavi s četrtim odstavkom 20. člena ZKZ in to na podlagi določb Obligacijskega zakonika (predkupne pogodbe) ne pa določb ZKZ. To pa pomeni, da svoje pravice ni uveljavljal v prekluzivnem roku, kar ima za posledico, da je prišel v položaj, kot da izjave o sprejemu ponudbe ni podal, torej da njegova zahteva sploh ni bila podana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj
Tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku razdružitve nepremičnine, ki je bila dodeljena v izključno last eni od solastnic, ki je dolžna tožeči stranki (in ostalim solastnicam) izplačati njihov solastniški delež. Glede na to, da tožeča stranka v navedeni nepremičnini živi in je hkrati tudi prejemnica denarne socialne pomoči, je za njen socialni in ekonomski položaj zelo pomembno, kakšna bo višina denarnega izplačila solastnega deleža te nepremičnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - zahteva za sodno varstvo
Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
ZDru-1 člen 17, 19, 22. ZUS-1 člen 20, 30, 37. ZUP člen 76, 80, 155, 169.
društvo - vpis sprememb v register društev - vsebina tožbe - zapisnik o ustni obravnavi - izločitev uradne osebe - nesuspenzivno pravno sredstvo
Tožba je v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo. Tožnik mora zato razloge za njeno vložitev konkretizirati in izkazati v sami tožbi in le tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu. Ker mora tožnik v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, se sodišče v tem upravnem sporu ni dolžno opredeliti do navedb, ki sta jih sotožnika navajala v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi.
Tožena stranka in prvostopenjski organ pred njo sta podala pravilne razloge za svojo odločitev, sotožnika pa v tožbi ničesar konkretnega ne navajata. Iz njune skupne tožbe izhaja le, da sta nezadovoljna z odločitvijo tožene stranke in prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi, iz katere tudi sicer ne izhaja kakršnakoli nezakonitost, na katero bi sodišče moralo paziti po uradni dolžnosti. Ker sotožnika tudi v tožbi zgolj posplošeno zatrjujeta, da so v obravnavani zadevi podani razlogi za izločitev uradne osebe po ZUP, razlogov za izločitev pa ne navedeta, je sodišče ugovor kot neutemeljen zavrnilo.
Zakonodajalec je s kogentno določbo 5. odstavka 19. člena, po kateri pritožba zoper odločbo o registraciji društva ne zadrži vpisa v register društev, izrecno predpisal nesuspenzivno pravno učinkovanje vložitve morebitne pritožbe zoper prvostopenjsko odločitev o registraciji društva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - socialni spor
Tožnik ni izkazal objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP. Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči mora namreč prosilec izkazovati predpisane pogoje, prav tako je izredna denarna socialna pomoč omejena tako po višini kot tudi časovno. Tožnik pa okoliščin, relevantnih po ZSVarPre za priznanje izredne denarne socialne pomoči, v svoji prošnji ni navedel niti jih ne navaja sedaj v tožbi. Zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
EZ-1 člen 372, 374, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom člen 7, 11, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva
Tožnik kot novi lastnik obravnavane proizvodne naprave iz naslova prejemanja podpore vse do izdaje izpodbijane odločbe oz. njenega prejema ni pridobil še nobenih upravičenj do podpore. Nosilec pravic in obveznosti iz tega naslova je bil prejšnji lastnik, ki mu je bila odločba o dodelitvi podpore z dnem 30. 4. 2014 (1. 5. 2014 je bil datum prodaje oz. prevzema proizvodne naprave) razveljavljena, zaradi spremenjenih okoliščin po tretjem odstavku 374. člena EZ-1. Tožnik je na podlagi prodajne pogodbe postal lastnik predmetne proizvodne naprave oz. njen upravljavec, ki je torej že bila vključena v podporno shemo. Tožnik pa je pridobil zgolj upravičenje do vložitve zahtevka v upravnem postopku za pridobitev podpore za obravnavano proizvodno napravo.
lokalne volitve - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - ponovno štetje glasov - zahteva za ponovno štetje glasov - preferenčni glasovi
Na podlagi razlage določbe prvega odstavka 100. člena ZLV je lahko pritožnik s svojo pritožbo zoper odločitev občinske volilne komisije ali občinskega sveta uspešen le, če izkaže, da so bile pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora ali občinske volilne komisije takšne nepravilnosti, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev.
ZJF 106c – 106l. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja prednostnih sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - spodbujanje tehnološko razvojnih projektov - sklep o zavrnitvi vloge - presoja strokovne ocene komisije
Javni razpis je materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in v upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa in da je število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. Sodišče takšne ocene ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
Za odločanje v upravnih stvareh mora biti podana zakonska podlaga. Prvostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovil, da za odločanje o zahtevku, ki ga je podal tožnik (dodelitev finančnih sredstev za odvetnika) , ni zakonsko določena (upravna) pristojnost prvostopenjskega organa – Centra za socialno delo, niti katerega drugega (upravnega) organa. To pomeni, da takšen zahtevek ni upravna stvar.
ZNPK člen 18. Pravilnik o načinu in postopku preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij člen 10, 10/3.
nacionalna poklicna kvalifikacija - pogoji za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije - preverjanje strokovnih znanj in spretnosti - neudeležba na preverjanju
Tožnik je bil utemeljeno pozvan k opravljanju preverjanja strokovnih znanj in spretnosti, saj Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za gozdarskega traktorista/gozdarsko traktoristko v okviru načina preverjanja strokovnih znanj in spretnosti določa storitev z zagovorom. Sestavni del tega kataloga je tudi standard strokovnih znanj in spretnosti, to pa so tista ključna dela, katerih poznavanje in znanje bi tožnik moral dokazati na preverjanju 20. 6. 2014. Ker v zadevi ni sporno, da se tožnik tega preverjanja ni udeležil, je bila pravilno uporabljena določba 10. člena Pravilnika o načinu in postopku preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Pri določitvi konkretnega števila točk po posameznem merilu je sodišče zadržano. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
sodni izvedenec - imenovanje sodnega izvedenca - pogoji za imenovanje - osebnostna primernost - poseben preizkus strokovnosti - zaprisega izvedenca
Odločba z dne 27. 8. 2013, s katero je bilo tožniku odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti, ne izpolnjuje elementa upravnega akta, kot jih določa 2. člen ZUS-1. S takšnim aktom ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj gre za vmesni akt v postopku odločanja o tožnikovi vlogi za imenovanje za sodnega izvedenca, s katerim bo mogoče ugotavljanje pogojev strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj tožnika.
Za imenovanje za izvedenca morajo biti izpolnjeni vsi pogoji po 87. členu ZS in če so ti izpolnjeni, minister izda odločbo, s katero odloči o vlogi kandidata za imenovanje sodnega izvedenca, za določeno strokovno področje. Z odločbo minister formalno pravno odloči o vlogi kandidata za imenovanje za sodnega izvedenca, dejansko pa so sodni izvedenci imenovani (dobijo naziv sodnega izvedenca) z dnem, ko pred ministrom izrečejo zaprisego (prvi odstavek 88. člena ZS). Glede na navedena določila je bilo pravilno, vse do izdaje izpodbijane odločbe, ugotavljanje tožnikove osebnostne primernosti za izvedenca.
ZBPP člen 22, 34, 34/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPP člen 81, 81/5.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje prošnje - upravni spor - začasni zastopnik
Ker ima tožnik zakonitega zastopnika, je sodišče predlog za postavitev začasnega zastopnika zavrglo.
O tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku je bilo že pravnomočno odločeno. Čim je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove prošnje tožnika pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in pravno relevantno dejansko stanje glede na tisto, ki je obstajalo ob času prvega odločanja, ostala nespremenjena. Tudi v zvezi z 22. členom ZBPP je ob nespremenjeni zakonski ureditvi relevantno le vprašanje, ali so se po prvi odločitvi spremenile okoliščine za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči.
evidentiranje urejene meje - sprememba predlagane meje - sodni postopek urejanja meje - umik tožbe
Sprememba predlagane meje, kot je določena v elaboratu, je možna le na podlagi sodnega postopka po 39. členu ZEN, na katerega sta bila tožnika napotena in ki se je končal z umikom njune tožbe. To pomeni, da bi morala tožeča stranka vse ugovore, ki jih navaja v tožbi, in ki se nanašajo na sporen potek meje, uveljavljati v sodnem postopku.
ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2.
mednarodna zaščita - za obravnavo prošnje odgovorna država članica EU - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - Dublinska uredba - Republika Hrvaška - začasna odredba
Iz izjav, ki jih je podal tožnik na osebnem razgovoru v upravnem postopku ne izhaja, da bi bil v Republiki Hrvaški podvržen nehumanem ali poniževalnem ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, niti da bi bile v Republiki Hrvaški sistemske pomanjkljivosti v postopkih s prosilci z mednarodno zaščito.
V kolikor sodišče ne bi ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnik lahko izroči Republiki Hrvaški. V kolikor bi se to zgodilo, bi to imelo za tožnika tako pravno posledico, da vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila več mogoča, čeprav bi v tem upravnem sporu tožnik morebiti uspel, saj se ta zadeva ne bi mogla reševati v Republiki Sloveniji, saj se tožnik tu ne bi več nahajal.