upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - sklep o prekinitvi postopka - zavrženje tožbe
Po presoji sodišča je odločanje o prekinitvi postopka odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni stvari, to je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. O tej pravici bo v obravnavanem primeru odločeno šele z odločbo o odobritvi oziroma zavrnitvi pravnega posla, zoper to odločitev pa bo tožeča stranka, ob izpolnjevanju pogojev, lahko zahtevala sodno varstvo v upravnem sporu.
uporabno dovoljenje - izdaja potrdila - obrambno zaščitni objekt - gasilski dom - načelo zaslišanja stranke
Za postopek izdaje potrdila iz 198. člena ZGO-1 veljajo vsa pravila ZUP. Iz izpodbijanega sklepa in upravnega spisa pa ne izhaja, da bi toženka tožniku dala možnost, da se opredeli do ugotovitve, na kateri izpodbijana odločitev temelji, to je, da predmetni objekt ne izpolnjuje pogoja za izdajo potrdila, da ima uporabno dovoljenje po samem zakonu, saj v nobenem predpisu ni določen kot obrambno-zaščitni objekt. Sodišče je zato tožbi ugodilo, saj je toženka bistveno kršila določbe postopka.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“, Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015.
V zadevi ni sporno, da je tožnica vlogi, s katero je na javni poziv kandidirala za sofinanciranje projekta “ŠČ Nova Gorica-Dodatni prostori za Višjo strokovno šolo za naravoslovno-tehnične programe”, priložila spremembo gradbenega dovoljenja, izdano investitorju Republiki Sloveniji, Ministrstvu za šolstvo in šport. Glede na navedeno nesporno dejstvo pa tožnica ni izpolnila pogoja javnega poziva iz 12. točke 8.1 poglavja, ki jasno določa, da se mora gradbeno dovoljenje, ki mora biti v primeru investicijskih operacij predloženo vlogi, glasiti na ime vlagatelja.
soglasje za poseg v varovalni pas ceste - pogoji za izdajo soglasja - dopustnost gradnje - nadstrešek - pristojnost soglasodajalca
Vsebine in dosega odločanja o izdaji soglasja ni mogoče širiti na splošen preizkus skladnosti predložene projektne dokumentacije s prostorskimi akti, tehničnimi predpisi in zakonodajo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - načelo zakonitosti - sprememba pravnega predpisa
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je tožnica v tej zadevi 9. 9. 2014 vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in ne predloga, naj se obnovi postopek, v katerem je bilo odločeno o njeni prejšnji zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 13. 3. 2013. Poleg tega ni razvidno, da bi tožnica med postopkom tako postavljeno in jasno izraženo zahtevo kakorkoli spremenila, zato so neutemeljena njena pričakovanja, da naj bi jo upravni organ obravnaval kot izredno pravno sredstvo. Glede na navedeno v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti prejšnjih, neveljavnih prostorskih predpisov.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1, 157a, 157a/5. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov člen 2, 2/9, 3, 3/6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - odstranitev zemeljskega izkopa - inšpekcijski zavezanec
Tožniku se v bistvenem očita, da je brez okoljevarstvenega dovoljenja vnašal na svoja zemljišča zemeljski izkop, pri čemer je presoja, ali je s tem tudi povzročitelj odpadkov (kot tak je bil določen za zavezanca), izostala. Odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Obveznost plačila komunalnega prispevka nastane zaradi načrtovane gradnje in s tem predvidene priključitve na komunalno infrastrukturo. Enako velja v primerih že obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, saj se tudi v teh primerih postopki vodijo enako kot za šele načrtovano gradnjo.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - dejavnost kolektivnih organizacij
Tožnik brez podlage zatrjuje, da naj bi še vedno veljalo njegovo začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del z dne 24. 1. 2001, tudi ob sklicevanju na okoliščino, da naj bi bil A. nezakonito ustanovljen ter da so v tej posledici njegova dovoljenja nezakonita. Če je dovoljenje A. za kolektivno upravljanje pravic na avdiovizualnih delih z dne 6. 2. 2012 veljavno (torej ni bilo razveljavljeno, odpravljeno, izrečeno za nično ali v sodnem postopku ugotovljeno za nezakonito, česar ne navaja niti tožnik, niti ni o tem podatkov v spisu), tožnik ne more zatrjevati nezakonitosti tega dovoljenja A. (v posledici česar naj bi njegovo začasno dovoljenje z dne 24. 1. 2001 bilo še veljavno).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - ponovljeni postopek
Med strankama ni sporno, da kazenski postopek, v katerem se ponovno odloča o stranski denarni kazni, ni končan. Prav zaradi varstva svojega pravnega položaja pa se ima oseba, ki je stranka nekega postopka, praviloma pravico udeleževati narokov, ki jih sodišče razpisuje. To pomeni, da se ima tudi tožnik v kazenski zadevi pravico udeleževati narokov, na katere ga sodišče vabi, čeprav je bil že zaslišan. Trditev toženke, da v obravnavani kazenski zadevi okoliščina, da drugi obtoženec še ni bil zaslišan, ne vpliva na tožnikov položaj glede izreka stranske denarne kazni, pa je neobrazložena. Tako je ostalo neobrazloženo tudi stališče o nerazumnosti tožnikove prošnje za dodelitev BPP v preostalem delu ponovljenega postopka.
ZGO-1 člen 3a, 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 16, 16/2, 16/2-2, 19.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - gradnja na varovanem območju - odmiki
Upravni organ je ugotovil, da je tožnik gradil v času veljavnosti Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, zato bi, glede na to, da je ugotovil tudi, da je imel tožnik za gradnjo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše, moral ugotavljati tudi, ali gre za objekte, ki so zgrajeni znotraj gradbene parcele objekta, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - popolnost vloge
Tožničina vloga ni bila formalno nepopolna, saj je bil obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti izpolnjen, organ za brezplačno pravno pomoč pa je na podlagi poizvedb ugotovil, da je tožničino premoženjsko stanje drugačno, kot navaja v svoji vlogi.
ZUJF člen 193. ZIPRS1314 člen 60. ZUstS člen 43, 44, 47.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, v neskladju z Ustavo. Ker je z uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine 193. člen ZUJF prenehal veljati 1. januarja 2014, je Ustavno sodišče o ustavnosti zakona odločilo na podlagi 47. člena ZUstS. Takšna odločba ima učinek razveljavitve. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi. V obravnavani zadevi to pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti. Davek je bil torej tožnici odmerjen v nasprotju z zakonom, nepravilna uporaba materialnega prava pa narekuje odpravo izpodbijane odločbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - kmet mejaš - status kmeta
Parcele so se prodajale v dveh kompleksih, saj so v naravi že sedaj prostorsko zaokrožene. V takšnem primeru pa je glede na namen, ki ga zasleduje ZKZ pri prometu s kmetijskimi zemljišči, pravilno stališče tožene stranke, da je kot kmeta mejaša mogoče šteti kmeta, ki s svojimi zemljišči meji le na nekatera zemljišča v takšnem kompleksu.
V šestem odstavku 24. člena ZKZ je določeno, da če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja. To pomeni, da navedeno vprašanje predstavlja predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, ki pa ga lahko obravnava organ sam, ali pa prekine postopek. Za potrebe postopka za odobritev pravnega posla tako zadostuje, da je navedena okoliščina izkazana v času izdaje prvostopne odločbe, kar lahko izkaže sprejemnik ponudbe sam z ustrezno odločbo, ali pa to ugotovi upravni organ v okviru postopka odobritve pravnega posla.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - ista upravna stvar - zavrženje prošnje
V skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ki se v zadevah BPP subsidiarno uporablja, mora organ zavreči prošnjo za dodelitev BPP, če pri njenem preizkusu ugotovi, da je o stvari že bilo pravnomočno odločeno ter da je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahteva, pa se ni spremenilo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Po določbah 48. člena ZBPP se izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Tudi v primeru, če tožeča stranka ne bi imela dodeljene brezplačne pravne pomoči, bi namreč morala ustrezen del stroškov postopka povrniti toženi stranki in trpeti tudi svoje strošek postopka, do povrnitve katerih glede na uspeh v pravdi ni upravičena.
ZDru-1 člen 17, 19, 22. ZUS-1 člen 20, 30, 37. ZUP člen 76, 80, 155, 169.
društvo - vpis sprememb v register društev - vsebina tožbe - zapisnik o ustni obravnavi - izločitev uradne osebe - nesuspenzivno pravno sredstvo
Tožba je v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo. Tožnik mora zato razloge za njeno vložitev konkretizirati in izkazati v sami tožbi in le tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu. Ker mora tožnik v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, se sodišče v tem upravnem sporu ni dolžno opredeliti do navedb, ki sta jih sotožnika navajala v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi.
Tožena stranka in prvostopenjski organ pred njo sta podala pravilne razloge za svojo odločitev, sotožnika pa v tožbi ničesar konkretnega ne navajata. Iz njune skupne tožbe izhaja le, da sta nezadovoljna z odločitvijo tožene stranke in prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi, iz katere tudi sicer ne izhaja kakršnakoli nezakonitost, na katero bi sodišče moralo paziti po uradni dolžnosti. Ker sotožnika tudi v tožbi zgolj posplošeno zatrjujeta, da so v obravnavani zadevi podani razlogi za izločitev uradne osebe po ZUP, razlogov za izločitev pa ne navedeta, je sodišče ugovor kot neutemeljen zavrnilo.
Zakonodajalec je s kogentno določbo 5. odstavka 19. člena, po kateri pritožba zoper odločbo o registraciji društva ne zadrži vpisa v register društev, izrecno predpisal nesuspenzivno pravno učinkovanje vložitve morebitne pritožbe zoper prvostopenjsko odločitev o registraciji društva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - zatrjevanje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin
Po 5. odstavku 24. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli brez ugotavljanja pogojev, ki jih določajo prvi, drugi in tretji odstavek tega člena, v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin in če so izpolnjeni pogoji določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo, oziroma pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami. Tožnik v svoji prošnji, niti po pozivu pristojnega organa zatrjevanih kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin med postopkom dodelitve BPP ni konkretno in določno utemeljeval.
Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 člen 2, 2-7, 2-8. Priloga 1 Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 člen 2, 3, 4. 6. dokument : UL0010967.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje začetnih investicij podjetij - velikost podjetja - podatki za dokazovanje velikosti podjetja - računovodski izkazi povezanih podjetij
V konkretnem primeru je sporna dopolnitev vloge po drugem pozivu, s katerim je bila tožnica pozvana, da izkaže zatrjevano velikost podjetja (kot srednje velikega). Velikost podjetja je bistvena za odločitev, saj je od nje odvisna intenzivnost pomoči, to je znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov, različni pa so tudi razpisni pogoji. Tožnica računovodskih izkazov povezanih podjetij nedvomno ni predložila, kar pomeni, da podatki niso bili izkazani na predpisan način. Iz spisov tudi ne sledi, da tožnica ne bi mogla pridobiti ustreznih podatkov o povezanih družbah, kot sedaj smiselno in obenem neizkazano uveljavlja v tožbi. Zato njeno sklicevanje na možnost, da namesto zahtevanih dokazil poda uradno izjavo glede na pogoje razpisa ne vzdrži pravne presoje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj
Tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku razdružitve nepremičnine, ki je bila dodeljena v izključno last eni od solastnic, ki je dolžna tožeči stranki (in ostalim solastnicam) izplačati njihov solastniški delež. Glede na to, da tožeča stranka v navedeni nepremičnini živi in je hkrati tudi prejemnica denarne socialne pomoči, je za njen socialni in ekonomski položaj zelo pomembno, kakšna bo višina denarnega izplačila solastnega deleža te nepremičnine.