javni poziv - obvestilo o nesprejemu ponudbe - upravni akt - obrazložitev odločbe
Obrazložitev odločbe mora vsebovati zlasti dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v dispozitivu. Ker obrazložitev izpodbijane odločbe take vsebine nima, stranke niti nimajo možnosti, da razloge izpodbijajo, pa tudi sodišče v takem primeru ne more preizkusiti zakonitosti odločbe.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - brezplačna pravna pomoč
Sodišče je tožbi ugodilo tako, da je toženki v skladu s pooblastili iz 69. člena ZUS-1 naložilo, da v roku 90 dni od prejema te sodbe tožnikoma izda in vroči odločbi o BPP v dveh zadevah.
upravni spor - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Tožnik v upravnem postopku ni bil stranka, niti ne stranski udeleženec. Imel je le pooblastilo za zastopanje svoje matere. Takega pooblastila pa ni predložil za zastopanje v upravnem sporu. Tožnik zato ne more biti stranka v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - status begunca - ocena verodostojnosti prosilca - psihološki vidiki ocene verodostojnosti - preganjanje - istospolna usmerjenost - prosilec s Kosova
Upoštevajoč nastavke interdisciplinarnega pristopa v okviru kriterija notranje (ne)konsistentnosti sodišče ocenjuje, da so glavni problemi v obravnavanem delu dokazne ocene tožene stranke v tem, da je tožena stranka večinoma vodila zaprte strukturirane intervjuje, da je mehanično primerjala posamezne izjave tožnika in njegovega partnerja brez konteksta osebnih in situacijskih dejavnikov, da ni delala zadostnih razlik med pomembnimi in nepomembnimi nekonsistentnostmi in da je upoštevala samo negativne vidike nekonsistentnosti, da ni upoštevala poteka časa z vidika sposobnosti oziroma zmožnosti zanesljivosti spomina, da ni upoštevala učinkov post-travmatskega stresnega sindroma kot posledice okoliščin pobega iz izvorne države za zmožnost dobrega spominjanja podrobnosti, da ni upoštevala, da je tudi travmatičen dogodek posilstva, če je do njega prišlo, lahko vplival na razlike v izjavah tožnika, in da je tožnik v določenih elementih lahko imel upravičene zadržke ali oklevanja za razkritje najbolj intimnih vidikov njegove identitete.
Na glavni obravnavi je tožnik povedal, da v primeru vrnitve na Kosovo ne bi skrival svoje spolne identitete, za kar ima vso pravico, in zato obstaja realna nevarnost, da bi ga lahko kot znanega nekdanjega pripadnika gejevske skupnosti na Kosovu, ponovno preganjali. Zaradi tožnikove pretekle izpostavljenosti na Kosovu, ko je še imel svoj butik in je odkrito živel v izvenzakonski skupnosti s partnerjem, in zaradi načina, kako je prišlo do posilstva s strani treh napadalcev, je zelo verjetno pravilna ocena tožnikov, izražena na glavni obravnavi, da je bilo posilstvo vnaprej načrtovano in organizirano. Od tožnika so napadalci zahtevali točne osebne podatke, da bi obvestili svojce. To pomeni, da obstaja velika verjetnost, da je bila tožeča stranka že enkrat konkretno izbrana in izločena kot žrtev napada in da do napada ni prišlo samo iz osebnih motivov, ampak tudi zaradi družbeno-političnih ciljev, kar zmanjšuje verjetnost, da bi ga država lahko zaščitila pred vnovičnim napadom.
ZUP člen 11, 35, 37, 43, 260, 260-9, 268, 268/1, 270, 270/1. ZVKD člen 2, 11, 19, 21. ZUS-1 člen 64, 64/4.
kulturna dediščina - vpis v register nepremične kulturne dediščine - obnova postopka - odločanje v obnovljenem postopku - relevantno dejansko stanje - obrazložitev odločbe - predlagalni postopek - položaj lastnika nepremičnine - enostopenjski postopek - izločitev uradne osebe - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Postopek vpisa nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine je predlagalni postopek, predlagatelj vpisa je Zavod za varstvo kulturne dediščine. Lastnik nepremičnine pa mora imeti možnost, da svoj pravni interes zavaruje že v postopku izdaje odločbe o vpisu nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine, zato mu je treba priznati položaj stranke oziroma stranskega udeleženca ter mu tako omogočiti polno sodelovanje v postopku.
Določba prvega odstavka 270. člena ZUP ne pomeni, da lahko organ obnovljeni postopek vodi na način, kot bi šlo za nov postopek. Postopek se obnovi v obsegu, kot izhaja iz sklepa o dovolitvi obnove. Organ v obnovljenem postopku sicer načeloma lahko ugotovi drugačno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem postopku, vendar gre pri tem dopolnjevanju dejanskega stanja za dejstva, ki so obstajala v času izdaje odločbe, o usodi katere se odloča v obnovljenem postopku. Pozneje spremenjeno dejansko stanje ni stvar obnovljenega postopka.
Nepravilnost oziroma nezakonitost prvotne odločbe praviloma zahteva njeno odpravo, glede na okoliščine posameznega primera pa je lahko na mestu tudi razveljavitev odločbe; vsekakor pa mora organ tudi to odločitev obrazložiti, česar v konkretnem primeru ni storil.
Toženka v ponovnem postopku ni v celoti upoštevala napotkov iz predhodne sodbe tega sodišča, čeprav je bila po izrecni določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in bi jo kot tako bilo treba odpraviti. Sodišče namreč ne vidi razlogov, da bi spremenilo stališče, ki ga je zavzelo v predhodni sodbi, niti ni utemeljenih razlogov za to navedla toženka.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dedna odpoved - izpodbijanje izjave o odpovedi dedovanja
Možnost izpodbijanja izjave o odpovedi dedovanja se omejuje na razlog napak volje po splošnih pravilih o izpodbijanju pravnih poslov, kar pomeni, da bi tožnik moral dokazati, da je sporno izjavo podpisal zaradi grožnje, zvijače ali prevare. Tožnik teh razlogov ni dokazal, ne v svoji prošnji, niti v tožbi, zato sodišče meni, da je sporna izjava o dedni odpovedi veljavna in posledično ni podlage za uveljavljanje njene neveljavnosti. Na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati razmere, ki so botrovale podpisu te izjave in ki jih navaja tožnik v tožbi, pa tudi sicer za odločitev v zadevi te okoliščine niso relevantne. OZ zaradi odprave pravne negotovosti, v določbi 99. člena določa roke, v katerih preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Inšpekcijski organ je pravilno ugotovil, da tožniki v zahtevi za priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijski zadevi uporaba brez uporabnega dovoljenja - gostilna A. niso podali dokazov, da emisije, ki prihajajo iz gostilne, presegajo zakonsko dovoljenje okvire in da škodljivo vplivajo na njihovo zdravo bivalno okolje ter da obratovanje lokala za njih predstavlja nevarnost, zaradi česar iz zahteve tožnikov ne izhaja, kako bi bila z vstopom v inšpekcijski postopek varovana njihova pravna korist. Emisije same po sebi namreč še niso protipravne, protipravne postanejo takrat, ko presežejo zakonsko določeno mejo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rastlinjak - objekt
Tožnica nelogično zatrjuje, da je sporni rastlinjak enostavni objekt, pred tem pa, da sploh ne gre za objekt. Ne eno ne drugo v obravnavanem primeru ne drži, saj je za opredelitev objekta v obravnavani zadevi bistveno, da rastlinjak nesporno stoji na točkovnih betonskih temeljih, v katere so vgrajeni njegovi kovinski nosilci (iz obrazložitve izpodbijane odločbe še izhaja, da je predstavnica zavezanke na zaslišanju 16. 6. 2014 povedala tudi, da ima 64 točkovnih betonskih temeljev premera 30 cm in z globino 80 cm). Navedeni temelji so tako del rastlinjaka, kar pomeni, da gre za stavbo, povezano s tlemi.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - pogoji za izdajo vodnega dovoljenja - soglasje lastnika priobalnega zemljišča
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da tožeča stranka ne izpolnjuje enega od bistvenih pogojev za pridobitev vodnega dovoljenja, to je, da ima soglasje lastnika priobalnega in vodnega zemljišča, kar določa 120. člena ZV-1, ter je v posledici tega utemeljeno zavrnil vlogo tožeče stranke.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Tolmin člen 16.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki
Sodišče je že v predhodnem postopku pojasnilo, da je nadstrešek, ki je predmet gradbenega dovoljenja, novogradnja. Ker pa iz izpodbijanega gradbenega dovoljenja ne izhaja presoja skladnosti predvidenega nadstreška s prostorskim aktom, ga v tem delu ni mogoče preizkusiti, zato je sodišče v tem delu tožbi ugodilo.
ZV-1 člen 150, 175, 175/1, 175/1-3. ZIN člen 29, 29/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za naravo - gradnja na priobalnem zemljišču - vodno soglasje - inšpekcijski zavezanec
Upravna organa sta pravilno štela, da so bile z gradnjo v zaščitenem 5-metrskem pasu kršene določbe 150. člena ZV-1, saj za tako izveden poseg tožnica ni pridobila v 1. točki drugega odstavka 150. člena ZV-1 zahtevanega vodnega soglasja, s tem pa je bila po presoji sodišča dana podlaga za izrek ukrepa na podlagi 175. člena ZV-1.
Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na določitev inšpekcijskega zavezanca. Tožnici se namreč očita gradnja v nasprotju z vodnim soglasjem z dne 30. 3. 2005, ki je bilo izdano samo njej. Prav tako je bilo tožnici izdano tudi gradbeno dovoljenje, zato je bila pravilno določena kot edina inšpekcijska zavezanka.
V zadevi ni sporno, da je bilo uporabno dovoljenje za kanalizacijsko omrežje (iz pritožbene odločbe izhaja, da za primarni del) izdano 18. 7. 2012. S tem je bil izpolnjen pogoj za priključitev sekundarnega dela kanalizacijskega omrežja na primarni del, posledično pa omogočena priključitev tožničinega objekta na to omrežje.
informacije javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatki - podatki zdravstvenem stanju - invalidska odločba in zdravniška mnenja
V zadevi ni sporno, da je tožnica s tem, ko je zahtevala invalidsko odločbo in zdravniška mnenja zdravstvenih komisij, na podlagi katerih naj bi bila sodniku priznana pravica do invalidske upokojitve, zahtevala podatke o njegovem zdravstvenem stanju, kar ustreza opredelitvi osebnega podatka iz 1. točke 6. člena ZVOP-1. Po tej določbi je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Prav tako ni sporno, da za pridobivanje oziroma obdelavo teh podatkov po tem ali kateremkoli drugem zakonu ni upravičena in da v tej zadevi zahtevani podatki niso neposredno v zvezi z opravljanjem sodnikove funkcije.
brezplačna pravna pomoč - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Sodišče zaradi odsotnosti razlogov v izpodbijani odločbi ne more preizkusiti tožnikovega tožbenega ugovora, da se v delo odvetnika ni vmešaval in da njegova krivda za nemožnost nadaljnjega sodelovanja ni izkazana.
ZID-1 člen 16. ZVZD-1 člen 5, 7. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 5.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev - delo na blagajni - sedeče delo
Sedeži, ki jih imajo delavke na razpolago v skladišču poslovalnice, ne pomenijo, da je upoštevana določba drugega odstavka 5. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Ta določa, da morajo imeti pri delovnih operacijah, pri katerih delodajalec delavcem ne more zagotoviti pretežno ali delno sedečega položaja, delavci v bližini delovnih mest na razpolago primerne sedeže. Bližina delovnega mesta po presoji sodišča pomeni, da lahko delavec delo opravlja izmenjaje sede ali stoje in ne možnosti, da si sedež do delovnega mesta prinese iz oddaljenega prostora.
prenehanje pravic iz dela - razlogi za prenehanje - ogrožanje varnosti oziroma interesov ohranitve reda - prosti preudarek - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe, ki jo je tožena stranka s pritožbeno odločbo dopolnila samo z navedbo 80. člena ZIKS-1 in uradnima zaznamkoma izpovedbe zaposlene delavke v pralnem servisu, ne zadošča za preizkus njene zakonitosti. Obrazložitev odločbe, izdane po prostem preudarku, mora namreč poleg podatkov iz prvega odstavka 214. člena ZUP, vsebovati tudi navedbo predpisa ter razloge, s katerimi je organ utemeljil, za kaj je v mejah pooblastila, ki mu ga daje predpis, odločil tako kot je.
zaposlovanje invalidov - kvotni sistem zaposlovanja invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote - obrazložitev odločbe
Zgolj navedba, da so tožnici znani vsi parametri, na podlagi katerih lahko ugotovi višino svojih obveznosti, ter da so ji znani temelj obveznosti, parametri za izračun višine kvote, višina minimalne plače za določitev višine prispevkov v primeru neizpolnjene kvote ter obrestna mera, ne opravičuje toženke, da v svoji odločbi ne navede med drugim tudi ugotovljenega dejanskega stanja, na podlagi katerega je bila izdana odločba, in drugih elementov obrazložitve odločbe, kot ji to zapoveduje prvi odstavek 214. člena ZUP.
razvid visokošolskih zavodov - vpis v razvid visokošolskih zavodov - pogoji za vpis - sprememba lokacije opravljanja dejavnosti
Tožena stranka je v postopku odločanja o vpisu v razvid visokošolskih zavodov utemeljeno preverjala pogoje glede zagotovitve ustreznih prostorov in opreme, izpolnjevanja pogojev glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in druge pogoje po posebnih predpisih za spremenjeno lokacijo, na podlagi 4. alinee drugega odstavka 16. člena ZVis. Svet nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu je namreč pred tem, v skladu z določili SVis in Merili za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov presojal materialne pogoje na drugi lokaciji (člen 13. Meril), kar pa je tudi sicer le eno izmer področij presoje določenih v 8. členu Meril, medtem ko tožena stranka neodvisno od Sveta opravlja vpis v razvid po tem, ko preveri ali so izpolnjeni za to zahtevani pogoji.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - pravica do brezplačnega parkiranja
Da bi bila lastnica, solastnica ali skupna lastnica zemljišč, ki so predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, tožnica v postopku pred izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni navajala. V tožbi sama pojasnjuje, da je gradnji, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, nasprotovala, ker naj bi ji „jemala že pridobljene pravice brezplačnega parkiranja zanjo in za njene stranke“. Tudi po presoji sodišča ugovorom o že pridobljeni pravici do brezplačnega parkiranja ni mogoče pripisati trditve o imetništvu lastninske pravice.