javni poziv - obvestilo o nesprejemu ponudbe - upravni akt - obrazložitev odločbe
Obrazložitev odločbe mora vsebovati zlasti dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v dispozitivu. Ker obrazložitev izpodbijane odločbe take vsebine nima, stranke niti nimajo možnosti, da razloge izpodbijajo, pa tudi sodišče v takem primeru ne more preizkusiti zakonitosti odločbe.
ZUP člen 11, 35, 37, 43, 260, 260-9, 268, 268/1, 270, 270/1. ZVKD člen 2, 11, 19, 21. ZUS-1 člen 64, 64/4.
kulturna dediščina - vpis v register nepremične kulturne dediščine - obnova postopka - odločanje v obnovljenem postopku - relevantno dejansko stanje - obrazložitev odločbe - predlagalni postopek - položaj lastnika nepremičnine - enostopenjski postopek - izločitev uradne osebe - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Postopek vpisa nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine je predlagalni postopek, predlagatelj vpisa je Zavod za varstvo kulturne dediščine. Lastnik nepremičnine pa mora imeti možnost, da svoj pravni interes zavaruje že v postopku izdaje odločbe o vpisu nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine, zato mu je treba priznati položaj stranke oziroma stranskega udeleženca ter mu tako omogočiti polno sodelovanje v postopku.
Določba prvega odstavka 270. člena ZUP ne pomeni, da lahko organ obnovljeni postopek vodi na način, kot bi šlo za nov postopek. Postopek se obnovi v obsegu, kot izhaja iz sklepa o dovolitvi obnove. Organ v obnovljenem postopku sicer načeloma lahko ugotovi drugačno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem postopku, vendar gre pri tem dopolnjevanju dejanskega stanja za dejstva, ki so obstajala v času izdaje odločbe, o usodi katere se odloča v obnovljenem postopku. Pozneje spremenjeno dejansko stanje ni stvar obnovljenega postopka.
Nepravilnost oziroma nezakonitost prvotne odločbe praviloma zahteva njeno odpravo, glede na okoliščine posameznega primera pa je lahko na mestu tudi razveljavitev odločbe; vsekakor pa mora organ tudi to odločitev obrazložiti, česar v konkretnem primeru ni storil.
Toženka v ponovnem postopku ni v celoti upoštevala napotkov iz predhodne sodbe tega sodišča, čeprav je bila po izrecni določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in bi jo kot tako bilo treba odpraviti. Sodišče namreč ne vidi razlogov, da bi spremenilo stališče, ki ga je zavzelo v predhodni sodbi, niti ni utemeljenih razlogov za to navedla toženka.
mednarodna zaščita - status begunca - ocena verodostojnosti prosilca - psihološki vidiki ocene verodostojnosti - preganjanje - istospolna usmerjenost - prosilec s Kosova
Upoštevajoč nastavke interdisciplinarnega pristopa v okviru kriterija notranje (ne)konsistentnosti sodišče ocenjuje, da so glavni problemi v obravnavanem delu dokazne ocene tožene stranke v tem, da je tožena stranka večinoma vodila zaprte strukturirane intervjuje, da je mehanično primerjala posamezne izjave tožnika in njegovega partnerja brez konteksta osebnih in situacijskih dejavnikov, da ni delala zadostnih razlik med pomembnimi in nepomembnimi nekonsistentnostmi in da je upoštevala samo negativne vidike nekonsistentnosti, da ni upoštevala poteka časa z vidika sposobnosti oziroma zmožnosti zanesljivosti spomina, da ni upoštevala učinkov post-travmatskega stresnega sindroma kot posledice okoliščin pobega iz izvorne države za zmožnost dobrega spominjanja podrobnosti, da ni upoštevala, da je tudi travmatičen dogodek posilstva, če je do njega prišlo, lahko vplival na razlike v izjavah tožnika, in da je tožnik v določenih elementih lahko imel upravičene zadržke ali oklevanja za razkritje najbolj intimnih vidikov njegove identitete.
Na glavni obravnavi je tožnik povedal, da v primeru vrnitve na Kosovo ne bi skrival svoje spolne identitete, za kar ima vso pravico, in zato obstaja realna nevarnost, da bi ga lahko kot znanega nekdanjega pripadnika gejevske skupnosti na Kosovu, ponovno preganjali. Zaradi tožnikove pretekle izpostavljenosti na Kosovu, ko je še imel svoj butik in je odkrito živel v izvenzakonski skupnosti s partnerjem, in zaradi načina, kako je prišlo do posilstva s strani treh napadalcev, je zelo verjetno pravilna ocena tožnikov, izražena na glavni obravnavi, da je bilo posilstvo vnaprej načrtovano in organizirano. Od tožnika so napadalci zahtevali točne osebne podatke, da bi obvestili svojce. To pomeni, da obstaja velika verjetnost, da je bila tožeča stranka že enkrat konkretno izbrana in izločena kot žrtev napada in da do napada ni prišlo samo iz osebnih motivov, ampak tudi zaradi družbeno-političnih ciljev, kar zmanjšuje verjetnost, da bi ga država lahko zaščitila pred vnovičnim napadom.
upravni spor - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Tožnik v upravnem postopku ni bil stranka, niti ne stranski udeleženec. Imel je le pooblastilo za zastopanje svoje matere. Takega pooblastila pa ni predložil za zastopanje v upravnem sporu. Tožnik zato ne more biti stranka v upravnem sporu.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - brezplačna pravna pomoč
Sodišče je tožbi ugodilo tako, da je toženki v skladu s pooblastili iz 69. člena ZUS-1 naložilo, da v roku 90 dni od prejema te sodbe tožnikoma izda in vroči odločbi o BPP v dveh zadevah.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - disciplinski postopek - zavrženje tožbe
Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Ugovore glede okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranskost uradne osebe in s tem povezano nezakonitost upravnega akta, pa je dopustno uveljavljati v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - pravica do brezplačnega parkiranja
Da bi bila lastnica, solastnica ali skupna lastnica zemljišč, ki so predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, tožnica v postopku pred izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni navajala. V tožbi sama pojasnjuje, da je gradnji, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, nasprotovala, ker naj bi ji „jemala že pridobljene pravice brezplačnega parkiranja zanjo in za njene stranke“. Tudi po presoji sodišča ugovorom o že pridobljeni pravici do brezplačnega parkiranja ni mogoče pripisati trditve o imetništvu lastninske pravice.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 29, 29/2, 34. ZUP člen 9.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - premoženje zavezanca - parcela, na kateri stoji stanovanjska hiša, v kateri zavezanec živi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja stranke
V tej zadevi je med strankama sporno, ali naj se v premoženje tožnice šteje parcela, na kateri stoji stanovanjska hiša, v kateri živi. Smisel neupoštevanja premoženja iz 1. alineje tretjega odstavka 34. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku je v tem, da davčnim zavezancem ni treba prodajati stanovanjske hiše, v kateri živijo. Zaradi tega je bistvenega pomena pri presoji, kolikšen delež zemljišča, na katerem stoji hiša, naj se upošteva, ravno to, ali je možno del takega zemljišča posebej prodati. To pa se v upravnem postopku ni posebej ugotavljalo in je zaradi tega dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Poleg tega pa pred izdajo upravnega akta tožnica tudi ni bila seznanjena z okoliščinami, da naj bi bilo možno del parcele obravnavati ločeno od stanovanjske hiše, da bi se lahko do teh okoliščin izjasnila, čeprav je ta okoliščina bistvenega pomena za odločanje v tej zadevi. Iz navedenega razloga je po presoji sodišča prišlo tudi do kršitve načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - dokazni postopek - prosta presoja dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče se strinja s tožnicama, da iz primerjave stanja objekta v letu 1965 in v letu 1968, ki sicer kaže na to, da so bili v vmesnem času opravljeni posegi v konstrukcijo objekta, še ni mogoče sklepati, da so bili ti posegi opravljeni po 31. 12. 1967. Prav tako tega ni mogoče sklepati iz navedb tožnic, da se je v letu 1968 „kopalnica uredila bolj sodobno“ da so bile tedaj „urejene“ tudi stopnice v objektu ter da „se je strop nad pritličjem bolj gosto zaprl“. Kot upravičeno opozarjata tožnici, take navedbe same po sebi ne pomenijo posegov v konstrukcijo objekta, po mnenju sodišča pa bi se smiselno lahko nanašale tudi na zaključna dela po gradnji oziroma posegih v konstrukcijo, do katerih bi prišlo prej. Letnica 1968 na pročelju hiše, ki se očitno nanaša na leto, ko je bila hiša (dokončno) obnovljena, take možnosti v ničemer ne izključuje.
ZV-1 člen 150, 175, 175/1, 175/1-3. ZIN člen 29, 29/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za naravo - gradnja na priobalnem zemljišču - vodno soglasje - inšpekcijski zavezanec
Upravna organa sta pravilno štela, da so bile z gradnjo v zaščitenem 5-metrskem pasu kršene določbe 150. člena ZV-1, saj za tako izveden poseg tožnica ni pridobila v 1. točki drugega odstavka 150. člena ZV-1 zahtevanega vodnega soglasja, s tem pa je bila po presoji sodišča dana podlaga za izrek ukrepa na podlagi 175. člena ZV-1.
Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na določitev inšpekcijskega zavezanca. Tožnici se namreč očita gradnja v nasprotju z vodnim soglasjem z dne 30. 3. 2005, ki je bilo izdano samo njej. Prav tako je bilo tožnici izdano tudi gradbeno dovoljenje, zato je bila pravilno določena kot edina inšpekcijska zavezanka.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - pogoji za izdajo vodnega dovoljenja - soglasje lastnika priobalnega zemljišča
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da tožeča stranka ne izpolnjuje enega od bistvenih pogojev za pridobitev vodnega dovoljenja, to je, da ima soglasje lastnika priobalnega in vodnega zemljišča, kar določa 120. člena ZV-1, ter je v posledici tega utemeljeno zavrnil vlogo tožeče stranke.
obnova upravnega postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga - pooblaščenec - pregled spisa - pravnomočnost predloga
V času pregleda spisa je bilo gradbeno dovoljenje že izdano in s tem del upravnega spisa, zato sodišče nima zadržkov, da ne bi sledilo ugotovitvi toženke, da se je tožničin pooblaščenec s pregledom upravnega spisa seznanil tudi z gradbenim dovoljenjem. Zato je treba šteti, da se je na ta dan z izdajo dovoljenja seznanila tudi tožnica, s tem pa je pričel teči enomesečni subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - višina odškodnine
Merila za določitev denarne odškodnine, ki so določena v 7. členu ZPŠOIRSP so bila pravilno uporabljena. Za vsak zaključen mesec izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je upravičenec upravičen do 50 EUR denarne odškodnine in glede na to, da tožnica ne zatrjuje, da je bilo obdobje izbrisa daljše od 112 mesecev, se sodišče ni spuščalo v presojo višine pravilnosti tega izračuna.
zaposlovanje invalidov - kvotni sistem zaposlovanja invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote - obrazložitev odločbe
Zgolj navedba, da so tožnici znani vsi parametri, na podlagi katerih lahko ugotovi višino svojih obveznosti, ter da so ji znani temelj obveznosti, parametri za izračun višine kvote, višina minimalne plače za določitev višine prispevkov v primeru neizpolnjene kvote ter obrestna mera, ne opravičuje toženke, da v svoji odločbi ne navede med drugim tudi ugotovljenega dejanskega stanja, na podlagi katerega je bila izdana odločba, in drugih elementov obrazložitve odločbe, kot ji to zapoveduje prvi odstavek 214. člena ZUP.
Na pravico in višino invalidskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. V skladu s 44. členom ZVojI je bila tožniku pravilno priznana pravica do invalidskega dodatka v višini razlike med deležem prejemkov na družinskega člana v znesku 347,08 EUR ter osnova za odmero veteranskega dodatka v znesku 497,15 EUR, v mesečnem znesku 150,07 EUR od 1. 1. 2014 dalje.
V zadevi ni sporno, da je bilo uporabno dovoljenje za kanalizacijsko omrežje (iz pritožbene odločbe izhaja, da za primarni del) izdano 18. 7. 2012. S tem je bil izpolnjen pogoj za priključitev sekundarnega dela kanalizacijskega omrežja na primarni del, posledično pa omogočena priključitev tožničinega objekta na to omrežje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rastlinjak - objekt
Tožnica nelogično zatrjuje, da je sporni rastlinjak enostavni objekt, pred tem pa, da sploh ne gre za objekt. Ne eno ne drugo v obravnavanem primeru ne drži, saj je za opredelitev objekta v obravnavani zadevi bistveno, da rastlinjak nesporno stoji na točkovnih betonskih temeljih, v katere so vgrajeni njegovi kovinski nosilci (iz obrazložitve izpodbijane odločbe še izhaja, da je predstavnica zavezanke na zaslišanju 16. 6. 2014 povedala tudi, da ima 64 točkovnih betonskih temeljev premera 30 cm in z globino 80 cm). Navedeni temelji so tako del rastlinjaka, kar pomeni, da gre za stavbo, povezano s tlemi.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Inšpekcijski organ je pravilno ugotovil, da tožniki v zahtevi za priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijski zadevi uporaba brez uporabnega dovoljenja - gostilna A. niso podali dokazov, da emisije, ki prihajajo iz gostilne, presegajo zakonsko dovoljenje okvire in da škodljivo vplivajo na njihovo zdravo bivalno okolje ter da obratovanje lokala za njih predstavlja nevarnost, zaradi česar iz zahteve tožnikov ne izhaja, kako bi bila z vstopom v inšpekcijski postopek varovana njihova pravna korist. Emisije same po sebi namreč še niso protipravne, protipravne postanejo takrat, ko presežejo zakonsko določeno mejo.