javni poziv - obvestilo o nesprejemu ponudbe - upravni akt - obrazložitev odločbe
Obrazložitev odločbe mora vsebovati zlasti dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v dispozitivu. Ker obrazložitev izpodbijane odločbe take vsebine nima, stranke niti nimajo možnosti, da razloge izpodbijajo, pa tudi sodišče v takem primeru ne more preizkusiti zakonitosti odločbe.
ZUP člen 11, 35, 37, 43, 260, 260-9, 268, 268/1, 270, 270/1. ZVKD člen 2, 11, 19, 21. ZUS-1 člen 64, 64/4.
kulturna dediščina - vpis v register nepremične kulturne dediščine - obnova postopka - odločanje v obnovljenem postopku - relevantno dejansko stanje - obrazložitev odločbe - predlagalni postopek - položaj lastnika nepremičnine - enostopenjski postopek - izločitev uradne osebe - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Postopek vpisa nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine je predlagalni postopek, predlagatelj vpisa je Zavod za varstvo kulturne dediščine. Lastnik nepremičnine pa mora imeti možnost, da svoj pravni interes zavaruje že v postopku izdaje odločbe o vpisu nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine, zato mu je treba priznati položaj stranke oziroma stranskega udeleženca ter mu tako omogočiti polno sodelovanje v postopku.
Določba prvega odstavka 270. člena ZUP ne pomeni, da lahko organ obnovljeni postopek vodi na način, kot bi šlo za nov postopek. Postopek se obnovi v obsegu, kot izhaja iz sklepa o dovolitvi obnove. Organ v obnovljenem postopku sicer načeloma lahko ugotovi drugačno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem postopku, vendar gre pri tem dopolnjevanju dejanskega stanja za dejstva, ki so obstajala v času izdaje odločbe, o usodi katere se odloča v obnovljenem postopku. Pozneje spremenjeno dejansko stanje ni stvar obnovljenega postopka.
Nepravilnost oziroma nezakonitost prvotne odločbe praviloma zahteva njeno odpravo, glede na okoliščine posameznega primera pa je lahko na mestu tudi razveljavitev odločbe; vsekakor pa mora organ tudi to odločitev obrazložiti, česar v konkretnem primeru ni storil.
Toženka v ponovnem postopku ni v celoti upoštevala napotkov iz predhodne sodbe tega sodišča, čeprav je bila po izrecni določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in bi jo kot tako bilo treba odpraviti. Sodišče namreč ne vidi razlogov, da bi spremenilo stališče, ki ga je zavzelo v predhodni sodbi, niti ni utemeljenih razlogov za to navedla toženka.
mednarodna zaščita - status begunca - ocena verodostojnosti prosilca - psihološki vidiki ocene verodostojnosti - preganjanje - istospolna usmerjenost - prosilec s Kosova
Upoštevajoč nastavke interdisciplinarnega pristopa v okviru kriterija notranje (ne)konsistentnosti sodišče ocenjuje, da so glavni problemi v obravnavanem delu dokazne ocene tožene stranke v tem, da je tožena stranka večinoma vodila zaprte strukturirane intervjuje, da je mehanično primerjala posamezne izjave tožnika in njegovega partnerja brez konteksta osebnih in situacijskih dejavnikov, da ni delala zadostnih razlik med pomembnimi in nepomembnimi nekonsistentnostmi in da je upoštevala samo negativne vidike nekonsistentnosti, da ni upoštevala poteka časa z vidika sposobnosti oziroma zmožnosti zanesljivosti spomina, da ni upoštevala učinkov post-travmatskega stresnega sindroma kot posledice okoliščin pobega iz izvorne države za zmožnost dobrega spominjanja podrobnosti, da ni upoštevala, da je tudi travmatičen dogodek posilstva, če je do njega prišlo, lahko vplival na razlike v izjavah tožnika, in da je tožnik v določenih elementih lahko imel upravičene zadržke ali oklevanja za razkritje najbolj intimnih vidikov njegove identitete.
Na glavni obravnavi je tožnik povedal, da v primeru vrnitve na Kosovo ne bi skrival svoje spolne identitete, za kar ima vso pravico, in zato obstaja realna nevarnost, da bi ga lahko kot znanega nekdanjega pripadnika gejevske skupnosti na Kosovu, ponovno preganjali. Zaradi tožnikove pretekle izpostavljenosti na Kosovu, ko je še imel svoj butik in je odkrito živel v izvenzakonski skupnosti s partnerjem, in zaradi načina, kako je prišlo do posilstva s strani treh napadalcev, je zelo verjetno pravilna ocena tožnikov, izražena na glavni obravnavi, da je bilo posilstvo vnaprej načrtovano in organizirano. Od tožnika so napadalci zahtevali točne osebne podatke, da bi obvestili svojce. To pomeni, da obstaja velika verjetnost, da je bila tožeča stranka že enkrat konkretno izbrana in izločena kot žrtev napada in da do napada ni prišlo samo iz osebnih motivov, ampak tudi zaradi družbeno-političnih ciljev, kar zmanjšuje verjetnost, da bi ga država lahko zaščitila pred vnovičnim napadom.
upravni spor - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Tožnik v upravnem postopku ni bil stranka, niti ne stranski udeleženec. Imel je le pooblastilo za zastopanje svoje matere. Takega pooblastila pa ni predložil za zastopanje v upravnem sporu. Tožnik zato ne more biti stranka v upravnem sporu.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - brezplačna pravna pomoč
Sodišče je tožbi ugodilo tako, da je toženki v skladu s pooblastili iz 69. člena ZUS-1 naložilo, da v roku 90 dni od prejema te sodbe tožnikoma izda in vroči odločbi o BPP v dveh zadevah.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - disciplinski postopek - zavrženje tožbe
Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Ugovore glede okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranskost uradne osebe in s tem povezano nezakonitost upravnega akta, pa je dopustno uveljavljati v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj
Glede na to, da je predmet BPP določitev deleža na premoženju velike vrednosti, to je nepremičnine, ni mogoče trditi, da ta zadeva ni pomembna za tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj ter da to zanjo ni življenjskega pomena.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom - sponzorski pravni posli - donatorski pravni posli
Glede na namen določitve novih zavezancev po ZDIJZ, razviden iz obrazložitve predloga ZDIJZ-C, za razlago 1.a člena tega zakona ni bistveno, ali osebe javnega prava dejansko izvajajo prevladujoč vpliv, temveč, kot pravilno navaja upravni organ, da bi ga glede na večinski delež lahko izvajale.
Organ je štel, da so vsi dokumenti, ki se nanašajo na testiranje oziroma oddajo v brezplačno uporabo za namene testiranja, sponzorski pravni posli, dokumenti, ki se nanašajo na darila, pa donatorski pravni posli oziroma pravni posli, ki imajo enake učinke kot sponzorski ali donatorski pravni posli. Zgolj tožničin namen dodeljevanja naprav za testiranje ali kot darilo, pa po presoji sodišča še ne pomeni, da gre za sponzorske ali donatorske pravne posle oz. za pravne posle, ki imajo tak učinek.
brezplačna pravna pomoč - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Sodišče zaradi odsotnosti razlogov v izpodbijani odločbi ne more preizkusiti tožnikovega tožbenega ugovora, da se v delo odvetnika ni vmešaval in da njegova krivda za nemožnost nadaljnjega sodelovanja ni izkazana.
ZID-1 člen 16. ZVZD-1 člen 5, 7. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 5.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev - delo na blagajni - sedeče delo
Sedeži, ki jih imajo delavke na razpolago v skladišču poslovalnice, ne pomenijo, da je upoštevana določba drugega odstavka 5. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Ta določa, da morajo imeti pri delovnih operacijah, pri katerih delodajalec delavcem ne more zagotoviti pretežno ali delno sedečega položaja, delavci v bližini delovnih mest na razpolago primerne sedeže. Bližina delovnega mesta po presoji sodišča pomeni, da lahko delavec delo opravlja izmenjaje sede ali stoje in ne možnosti, da si sedež do delovnega mesta prinese iz oddaljenega prostora.
prenehanje pravic iz dela - razlogi za prenehanje - ogrožanje varnosti oziroma interesov ohranitve reda - prosti preudarek - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe, ki jo je tožena stranka s pritožbeno odločbo dopolnila samo z navedbo 80. člena ZIKS-1 in uradnima zaznamkoma izpovedbe zaposlene delavke v pralnem servisu, ne zadošča za preizkus njene zakonitosti. Obrazložitev odločbe, izdane po prostem preudarku, mora namreč poleg podatkov iz prvega odstavka 214. člena ZUP, vsebovati tudi navedbo predpisa ter razloge, s katerimi je organ utemeljil, za kaj je v mejah pooblastila, ki mu ga daje predpis, odločil tako kot je.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Tolmin člen 16.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki
Sodišče je že v predhodnem postopku pojasnilo, da je nadstrešek, ki je predmet gradbenega dovoljenja, novogradnja. Ker pa iz izpodbijanega gradbenega dovoljenja ne izhaja presoja skladnosti predvidenega nadstreška s prostorskim aktom, ga v tem delu ni mogoče preizkusiti, zato je sodišče v tem delu tožbi ugodilo.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - dokazni postopek - prosta presoja dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče se strinja s tožnicama, da iz primerjave stanja objekta v letu 1965 in v letu 1968, ki sicer kaže na to, da so bili v vmesnem času opravljeni posegi v konstrukcijo objekta, še ni mogoče sklepati, da so bili ti posegi opravljeni po 31. 12. 1967. Prav tako tega ni mogoče sklepati iz navedb tožnic, da se je v letu 1968 „kopalnica uredila bolj sodobno“ da so bile tedaj „urejene“ tudi stopnice v objektu ter da „se je strop nad pritličjem bolj gosto zaprl“. Kot upravičeno opozarjata tožnici, take navedbe same po sebi ne pomenijo posegov v konstrukcijo objekta, po mnenju sodišča pa bi se smiselno lahko nanašale tudi na zaključna dela po gradnji oziroma posegih v konstrukcijo, do katerih bi prišlo prej. Letnica 1968 na pročelju hiše, ki se očitno nanaša na leto, ko je bila hiša (dokončno) obnovljena, take možnosti v ničemer ne izključuje.
informacije javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatki - podatki zdravstvenem stanju - invalidska odločba in zdravniška mnenja
V zadevi ni sporno, da je tožnica s tem, ko je zahtevala invalidsko odločbo in zdravniška mnenja zdravstvenih komisij, na podlagi katerih naj bi bila sodniku priznana pravica do invalidske upokojitve, zahtevala podatke o njegovem zdravstvenem stanju, kar ustreza opredelitvi osebnega podatka iz 1. točke 6. člena ZVOP-1. Po tej določbi je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Prav tako ni sporno, da za pridobivanje oziroma obdelavo teh podatkov po tem ali kateremkoli drugem zakonu ni upravičena in da v tej zadevi zahtevani podatki niso neposredno v zvezi z opravljanjem sodnikove funkcije.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dedna odpoved - izpodbijanje izjave o odpovedi dedovanja
Možnost izpodbijanja izjave o odpovedi dedovanja se omejuje na razlog napak volje po splošnih pravilih o izpodbijanju pravnih poslov, kar pomeni, da bi tožnik moral dokazati, da je sporno izjavo podpisal zaradi grožnje, zvijače ali prevare. Tožnik teh razlogov ni dokazal, ne v svoji prošnji, niti v tožbi, zato sodišče meni, da je sporna izjava o dedni odpovedi veljavna in posledično ni podlage za uveljavljanje njene neveljavnosti. Na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati razmere, ki so botrovale podpisu te izjave in ki jih navaja tožnik v tožbi, pa tudi sicer za odločitev v zadevi te okoliščine niso relevantne. OZ zaradi odprave pravne negotovosti, v določbi 99. člena določa roke, v katerih preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - pravica do brezplačnega parkiranja
Da bi bila lastnica, solastnica ali skupna lastnica zemljišč, ki so predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, tožnica v postopku pred izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni navajala. V tožbi sama pojasnjuje, da je gradnji, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, nasprotovala, ker naj bi ji „jemala že pridobljene pravice brezplačnega parkiranja zanjo in za njene stranke“. Tudi po presoji sodišča ugovorom o že pridobljeni pravici do brezplačnega parkiranja ni mogoče pripisati trditve o imetništvu lastninske pravice.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 29, 29/2, 34. ZUP člen 9.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - premoženje zavezanca - parcela, na kateri stoji stanovanjska hiša, v kateri zavezanec živi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja stranke
V tej zadevi je med strankama sporno, ali naj se v premoženje tožnice šteje parcela, na kateri stoji stanovanjska hiša, v kateri živi. Smisel neupoštevanja premoženja iz 1. alineje tretjega odstavka 34. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku je v tem, da davčnim zavezancem ni treba prodajati stanovanjske hiše, v kateri živijo. Zaradi tega je bistvenega pomena pri presoji, kolikšen delež zemljišča, na katerem stoji hiša, naj se upošteva, ravno to, ali je možno del takega zemljišča posebej prodati. To pa se v upravnem postopku ni posebej ugotavljalo in je zaradi tega dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Poleg tega pa pred izdajo upravnega akta tožnica tudi ni bila seznanjena z okoliščinami, da naj bi bilo možno del parcele obravnavati ločeno od stanovanjske hiše, da bi se lahko do teh okoliščin izjasnila, čeprav je ta okoliščina bistvenega pomena za odločanje v tej zadevi. Iz navedenega razloga je po presoji sodišča prišlo tudi do kršitve načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rastlinjak - objekt
Tožnica nelogično zatrjuje, da je sporni rastlinjak enostavni objekt, pred tem pa, da sploh ne gre za objekt. Ne eno ne drugo v obravnavanem primeru ne drži, saj je za opredelitev objekta v obravnavani zadevi bistveno, da rastlinjak nesporno stoji na točkovnih betonskih temeljih, v katere so vgrajeni njegovi kovinski nosilci (iz obrazložitve izpodbijane odločbe še izhaja, da je predstavnica zavezanke na zaslišanju 16. 6. 2014 povedala tudi, da ima 64 točkovnih betonskih temeljev premera 30 cm in z globino 80 cm). Navedeni temelji so tako del rastlinjaka, kar pomeni, da gre za stavbo, povezano s tlemi.
obnova upravnega postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga - pooblaščenec - pregled spisa - pravnomočnost predloga
V času pregleda spisa je bilo gradbeno dovoljenje že izdano in s tem del upravnega spisa, zato sodišče nima zadržkov, da ne bi sledilo ugotovitvi toženke, da se je tožničin pooblaščenec s pregledom upravnega spisa seznanil tudi z gradbenim dovoljenjem. Zato je treba šteti, da se je na ta dan z izdajo dovoljenja seznanila tudi tožnica, s tem pa je pričel teči enomesečni subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka.