krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti
Razlogi, ki jih predlagateljica navaja v predlogu za prenos krajevne pristojnosti, so tako tehtni, kot jih predvideva določba člena 35/I Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Okoliščina, da je predlagateljica v obravnavani kazenski zadevi oškodovanka, pri Okrajnem sodišču pa opravlja funkcijo sodnice in začasne predsednice sodišča, bi utegnila pri osumljenih vzbuditi dvom o nepristranosti Okrajnega sodišča.
Če upnik sam zatrjuje, da niso izpolnjene predpostavke za izpolnitev pogodbene obveznosti dolžnika iz naloga o odprtju dokumentarnega akreditiva, nima izkazane nedenarne terjatve zoper dolžnika. Morebitna izpolnitev dolžnika iz dokumentarnega akreditiva, na prepoved katere meri predlagana začasna odredba, ne bi posegla v pravni položaj samega upnika.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – rok za vložitev tožbe
Okoliščine, na katere se sklicuje tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (alkoholiziranost, prostovoljna odločitev za zdravljenje), niso okoliščine, ki jih ni mogel predvideti ali odkloniti, temveč so okoliščine, katere je sam zakrivil. Te po njegovi krivdi nastale okoliščine ne morejo predstavljati upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – začasno povečan obseg dela
Če se na istem delovnem mestu sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas vsako leto iz istih potreb, ni mogoče šteti, da je potreba po tem delu začasna, ampak je trajna. Za takšen primer pa pogodba o zaposlitvi za določen čas ni zakonita in se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku v spornem obdobju v gotovini oziroma na roko proti podpisu na blagajniški prejemek izplačala plačo in regres za letni dopust, je tožbeni zahtevek tožnika za plačilo teh terjatev utemeljen.
ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
denarne terjatve iz delovnega razmerja - izbris družbe - skrajšani postopek - odgovornost družbenikov
Ker je bila družba, pri kateri je bil tožnik zaposlen, izbrisana iz sodnega registra po skrajšanem postopku, je plačilo vseh obveznosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi in zakonskih določb upravičeno uveljavljal s tožbo od prvotožene stranke, ki je kot nekdanji zakoniti zastopnik in družbenik ter ustanovitelj družbe pred izbrisom iz sodnega registra morala podati notarsko overjeno izjavo, da družba nima neporavnanih obveznosti in da prevzema obveznost plačila vseh morebitnih preostalih obveznosti družbe.
predlog za izvršbo - delni umik - vračunavanje - vrstni red
Določilo čl. 288 OZ je dispozitivno v tem pomenu, da se lahko upnik in dolžnik dogovorita za drugačen vrstni red vračunavanja, predpisano pa je zaradi varstva upnika, ki ima zato izključno upravičenje, da določi katere terjatve (glavnico, obresti, stroške) bo pokril z dolžnikovim plačilom.
ZZDT člen 8, 8. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 119, 119/2, 52, 52/1, 52/1-4, 119, 119/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - tujec - delovno dovoljenje
Ker je tožnik za obdobje veljavnosti delovnega dovoljenja sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta, po izteku te pogodbe o zaposlitvi ne more na podlagi dejstva, da je v vmesnem obdobju pridobil osebno delovno dovoljenje, ki ni časovno omejeno, zahtevati od tožene stranke, da ga zaposli za nedoločen čas.
Zavarovalnica mora ob obvestilu o zavarovalnem primeru in predloženih dokazilih ob skrbnosti dobrega strokovnjaka storiti vse, da ugotovi obstoj in znesek svoje obveznosti.
S tem ko je sodišče z začasno odredbo prvega tožnika postavilo za direktorja tožene stranke, mu je omogočilo, da je v postopku kot interese tožene stranke uveljavil svoje interese oziroma drugače povedano, da je v imenu tožene stranke opravil tista pravdna dejanja, ki so proti njenim interesom, pa koristijo njemu kot tožniku. To so na primer...(2) odpoved pravici do pritožbe proti sklepu o začasni odredbi z dne 16.1.2008 (tudi) v imenu tožene stranke)... Vsa našteta ravnanja je prvi tožnik storil z namenom, da sodišče njegova ravnanja šteje kot ravnanja tožene stranke. Tako ravnanje pa pomeni zlorabo pravic. Ker so dejanja, ki pomenijo zlorabo pravic prepovedana, so nična. Zato jih sodišče ne sme upoštevati.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 88, 88/1, 88/1-1, 116. ZZRZI člen 3, 40, 40/4, 3, 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - invalid - telesna okvara - posebno varstvo pred odpovedjo
Tožnik je bila z odločbo pristojnega zavoda priznana pravica do invalidnine za skupni odstotek 80 % telesne okvare, nastale kot posledica bolezni, zaradi česar je imel po določbi 3. člena ZZRZI status invalida. Ker pa invalidom do uveljavitve Pravilnika o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (dne 1. 1. 2006) ni bilo mogoče redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZPIZ-1 člen 67, 67/2, 446, 446/1. ZPIZ člen 27, 39, 39/1, 39/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3.
invalidnost - pravna podlaga
Ker je tožnica predlog za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja vložila dne 3. 6. 2002, določbe ZPIZ-1 o pravicah iz invalidskega zavarovanja pa so začele veljati z dnem 1. 1. 2003, predstavljajo pravno podlago za ugotavljanje invalidnosti in priznanje pravic iz invalidnosti tožnici določbe do 31. 12. 2002 veljavnega ZPIZ.
bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o subjektivnih znakih kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist - pogoji za izrek pogojne obsodbe
Ker napadena sodba nima ustreznih razlogov o odločilnem dejstvu in sicer kazenski odgovornosti obdolženca, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - izključna uporabo
Ukrepi po ZPND lahko dopolnijo ukrepe, ki so za varstvo žrtev nasilja določeni v drugih zakonih. Pripor po ZKP je le začasen, časovno omejen ukrep, katerega utemeljenost se v kazenskem postopku sprotno presoja in o njem odloča skladno z določili ZKP in tudi uporabljeno načelo sorazmernosti ne utemeljujejo zavrnitve predloga za izrek ukrepov po ZPND.
Dedna izjava o sprejemu dednega deleža in odstopu le-tega v korist določenemu dediču je nepreklicna, zato pritožnik s pritožbo ne more uspešno uveljavljati spremembe le-te.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – postopek pred odpovedjo – pisna obdolžitev – vabilo na zagovor – vročanje
Ker je tožena stranka tožnici dopis, ki je vseboval obdolžitev pred odpovedjo in vabilo na zagovor, poslala z navadno pošto, tako da ga tožnica ni prejela, je bistveno kršila določbe zakona o postopku pred odpovedjo (tožnici ni zagotovila zagovora) in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
postopek pri delodajalcu – stroški postopka – priglasitev stroškov
Ker tožnik, ki ga je v postopku uveljavljanja pravic pri delodajalcu zastopal odvetnik, po zaključku postopka pred prvostopenjskim organom delodajalca v stroškovniku ni priglasil stroškov upoštevaje davek na dodatno vrednost, do višjega povračila stroškov v višini davka na dodano vrednost za nagrado za pristop odvetnika ni upravičen.
vznemirjanje - zaščita pred vznemirjanjem - vzdrževanje služnostne poti
Ker tožencu trditve, da obstoji stvarna služnost in da z ravnanji, kot jih v tožbi zatrjujeta tožnika, zgolj izvršuje tisto, kar je v domnevi lastnika in posestnika gospodujoče nepremičnine, torej da vzdržuje služnostno pot, ni uspelo dokazati, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
URS člen 8. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 36, 37.
ponovna odmera pokojnin - sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Ker je bila tožniku pravica do predčasne pokojnine s strani toženca priznana pred 8. 10. 1991, mu je bila na podlagi 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško po uradni dolžnosti pokojnina pravilno ponovno odmerjena tako, da mu je hrvaški nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja priznal pravico do sorazmernega dela pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine, od istega dne dalje pa mu je slovenski nosilec odmeril sorazmerni del slovenske pokojnine na podlagi dobe, ki jo je prebil v Sloveniji. Toženec bi obdržal obveznost izplačevanja prvotno odmerjene predčasne pokojnine po 36. členu Sporazuma le v primeru, če bi bila le-ta tožniku priznana pred 8. 10. 2008.