invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti – nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo – nadomestilo za invalidnost
S prvim dnem v mesecu po nastanku sprememb v stanju invalidnosti, ko je bila tožniku priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto ob upoštevanju dodatnih omejitev, tožnik ne more biti več upravičen do drugih pravic na podlagi invalidnosti, ki jih je prejel po prej veljavnem ZPIZ/92, saj je namesto pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu sedaj določena pravica do nadomestila za invalidnost. Glede na to sta odločbi toženca, da se tožniku ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, zakoniti.
Glede na predlog obdolženca, da bi namesto izrečene zaporne kazni opravljal kakšno delo, pa je potrebno povedati, da bo tak predlog obdolženi moral podati pred sodiščem, ki mu je izreklo kazen na prvi stopnji, ker gre za okrajno zadevo, bo o obliki takšne izvršitve kazni odločal okrajni sodnik (člen 86/IV KZ-1).
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti
Razlogi, ki jih predlagateljica navaja v predlogu za prenos krajevne pristojnosti, so tako tehtni, kot jih predvideva določba člena 35/I Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Okoliščina, da je predlagateljica v obravnavani kazenski zadevi oškodovanka, pri Okrajnem sodišču pa opravlja funkcijo sodnice in začasne predsednice sodišča, bi utegnila pri osumljenih vzbuditi dvom o nepristranosti Okrajnega sodišča.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – rok za vložitev tožbe
Okoliščine, na katere se sklicuje tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (alkoholiziranost, prostovoljna odločitev za zdravljenje), niso okoliščine, ki jih ni mogel predvideti ali odkloniti, temveč so okoliščine, katere je sam zakrivil. Te po njegovi krivdi nastale okoliščine ne morejo predstavljati upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL0055601
ZOR člen 10, 102, 277, 10, 102, 277. ZPP člen 319, 319/2, 325, 328, 328/1, 319, 319/2, 325, 328, 328/1.
popravni sklep - druga očitna pisna pomota - oddaja v najem tujih poslovnih prostorov - najemodajalec kot nelastnik - pravnomočno razsojena stvar
Če oseba oddaja v najem poslovne prostore, katerih ni lastnica, lahko v soglasju z drugo pogodbeno stranko, kot merilo dogovorjene višine najemnine vnese v pogodbo vsebino Odredbe o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin. Sklepanje obligacijskih razmerij je namreč svobodno (10. člen ZOR). Nikjer ni predpisano, da tožeča stranka omenjene odredbe ne bi smela uporabljati pri sklepanju najemnih pogodb, dolžna pa jo je uporabljati tedaj, ko je hkrati lastnica poslovnega prostora, ki ga oddaja v najem.
Za izrek pogojne obsodbe sodišče ni imelo zakonske podlage, saj je pravilno ugotovilo, da je obdolženec očitano kaznivo dejanje storil v preizkusni dobi po izrečenih pogojnih obsodbah. Pogojno obsodbo pa sme sodišče izreči le, če glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo kazenske odgovornosti in glede na druge okoliščine, v katerih je dejanje storil, spozna, da je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj (tretji odstavek 51. člena KZ). Ker podatki iz kazenske evidence za obdolženca ne dajejo podlage za takšen zaključek zaradi obsežne predkaznovanosti, izrek pogojne obsodbe ni utemeljen.
S tem ko je sodišče z začasno odredbo prvega tožnika postavilo za direktorja tožene stranke, mu je omogočilo, da je v postopku kot interese tožene stranke uveljavil svoje interese oziroma drugače povedano, da je v imenu tožene stranke opravil tista pravdna dejanja, ki so proti njenim interesom, pa koristijo njemu kot tožniku. To so na primer...(2) odpoved pravici do pritožbe proti sklepu o začasni odredbi z dne 16.1.2008 (tudi) v imenu tožene stranke)... Vsa našteta ravnanja je prvi tožnik storil z namenom, da sodišče njegova ravnanja šteje kot ravnanja tožene stranke. Tako ravnanje pa pomeni zlorabo pravic. Ker so dejanja, ki pomenijo zlorabo pravic prepovedana, so nična. Zato jih sodišče ne sme upoštevati.
ZZDT člen 8, 8. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 119, 119/2, 52, 52/1, 52/1-4, 119, 119/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - tujec - delovno dovoljenje
Ker je tožnik za obdobje veljavnosti delovnega dovoljenja sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta, po izteku te pogodbe o zaposlitvi ne more na podlagi dejstva, da je v vmesnem obdobju pridobil osebno delovno dovoljenje, ki ni časovno omejeno, zahtevati od tožene stranke, da ga zaposli za nedoločen čas.
Zavarovalnica mora ob obvestilu o zavarovalnem primeru in predloženih dokazilih ob skrbnosti dobrega strokovnjaka storiti vse, da ugotovi obstoj in znesek svoje obveznosti.
predlog za izvršbo - delni umik - vračunavanje - vrstni red
Določilo čl. 288 OZ je dispozitivno v tem pomenu, da se lahko upnik in dolžnik dogovorita za drugačen vrstni red vračunavanja, predpisano pa je zaradi varstva upnika, ki ima zato izključno upravičenje, da določi katere terjatve (glavnico, obresti, stroške) bo pokril z dolžnikovim plačilom.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - izključna uporabo
Ukrepi po ZPND lahko dopolnijo ukrepe, ki so za varstvo žrtev nasilja določeni v drugih zakonih. Pripor po ZKP je le začasen, časovno omejen ukrep, katerega utemeljenost se v kazenskem postopku sprotno presoja in o njem odloča skladno z določili ZKP in tudi uporabljeno načelo sorazmernosti ne utemeljujejo zavrnitve predloga za izrek ukrepov po ZPND.
bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o subjektivnih znakih kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist - pogoji za izrek pogojne obsodbe
Ker napadena sodba nima ustreznih razlogov o odločilnem dejstvu in sicer kazenski odgovornosti obdolženca, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – postopek pred odpovedjo – pisna obdolžitev – vabilo na zagovor – vročanje
Ker je tožena stranka tožnici dopis, ki je vseboval obdolžitev pred odpovedjo in vabilo na zagovor, poslala z navadno pošto, tako da ga tožnica ni prejela, je bistveno kršila določbe zakona o postopku pred odpovedjo (tožnici ni zagotovila zagovora) in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Dedna izjava o sprejemu dednega deleža in odstopu le-tega v korist določenemu dediču je nepreklicna, zato pritožnik s pritožbo ne more uspešno uveljavljati spremembe le-te.
Materialnopravno je pravilno pritožnikovo stališče, da je vpis zakonitega zastopnika družbe v sodni register deklaratorne narave.
V predmetnem postopku je napaden skupščinski sklep družbe (tožene stranke) z dne 23.10.2003, s katerim je skupščina tožene stranke razrešila kot direktorja družbe D. K. in imenovala za njenega direktorja E. Š.. Slednji je ob vložitvi tožbe tožeče stranke proti toženi stranki dal kot direktor tožene stranke pooblastilo za zastopanje in vložitev odgovora na tožbo odvetniku A. P. iz Ljubljane. Slednji je v imenu tožene stranke vložil odgovor na tožbo (primerjaj v spisu list. št. 26).
Morebitna ugotovitev ničnosti ali razveljavitev sklepa skupščine učinkuje šele z dnem pravnomočnosti sodbe. Sklepi skupščine so namreč veljavni ne glede na to, ali so nepravilni oziroma kakorkoli pravno pomanjkljivi. Posledice ničnosti in izpodbojnosti nastopijo šele s pravnomočnostjo sodbe.
Materialnopravno je nepravilno razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da E.Š. ni mogel v času vloženega odgovora na tožbo pooblastiti odvetnika A. P. za zastopanje.
Ne glede na to, da manjka tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti, po stališču sodne prakse, sodišče zahtevku na razveljavitev pogodbe mora nuditi pravno varstvo. Izpodbojnost je namreč manjša napaka od ničnosti. Če torej tisti, ki ima pravni interes za ugotovitev ničnosti, zahteva razveljavitev pogodbe in ne ugotovitve njene ničnosti, mu sodišče sme (in mora) nuditi pravno varstvo.
Nosilni razlog sodbe VS RS, opr. št. III Ips 166/2006, je, da je bilo soglasje ministra za kulturo po 1. odst. 58. člena Zakona o medijih, ki je veljal v času podpisa omenjene pogodbe predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe, katere predmet je (med drugim) pridobitev 20 ali več odstotnega upravljavskega deleža v izdajatelju radijskega ali televizijskega programa (primerjaj s točko 6).
ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
denarne terjatve iz delovnega razmerja - izbris družbe - skrajšani postopek - odgovornost družbenikov
Ker je bila družba, pri kateri je bil tožnik zaposlen, izbrisana iz sodnega registra po skrajšanem postopku, je plačilo vseh obveznosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi in zakonskih določb upravičeno uveljavljal s tožbo od prvotožene stranke, ki je kot nekdanji zakoniti zastopnik in družbenik ter ustanovitelj družbe pred izbrisom iz sodnega registra morala podati notarsko overjeno izjavo, da družba nima neporavnanih obveznosti in da prevzema obveznost plačila vseh morebitnih preostalih obveznosti družbe.
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku v spornem obdobju v gotovini oziroma na roko proti podpisu na blagajniški prejemek izplačala plačo in regres za letni dopust, je tožbeni zahtevek tožnika za plačilo teh terjatev utemeljen.
Tožnica je s sprednjim delom vozila trčila v zadnji del vozila zavarovanke tožene stranke, pri čemer je prvi mogoče očitati, da je vozila na prekratki varnostni razdalji, druga pa, da ni vklopila vseh 4 smernikov, ko ji je zaradi tehničnih težav začela hitrost vozila upadati, da je vozila s hitrostjo, ki je bila več kot 50 % nižja od največje dovoljene hitrosti. Vendar pa večji del krivde nosi tožnica, ki kljub vedenju, da pred njo vozi zavarovanka tožene stranke, ni vozila na takšni varnostni razdalji, ki bi ji v kritičnem trenutku omogočala uspešen manever. Tožnica je imela večje možnosti, da s svojim pravilnim obnašanjem v prometu nezgodo predvidi in prepreči, medtem ko so bile možnosti zavarovanke tožene stranke za preprečitev trčenja zaradi okvare njenega vozila manjše. Upoštevaje navedene okoliščine je primerna porazdelitev odgovornosti v razmerju med tožečo in toženo stranko v razmerju 70:30.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - alkoholiziranost
Ni potrebno, da bi delodajalec sprejel pravilnik, v katerem bi določil način ugotavljanja alkoholiziranosti, ampak lahko to ugotavlja na kakršenkoli način. Ker je v tem sporu tožena stranka vinjenost tožnika, ki je odklonil preizkus z odvzemom krvi, ugotovila in dokazala s pričami, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga zakonita, saj alkoholiziranost na delovnem mestu predstavlja kršitev obveznosti vestnega opravljanja dela (1. odst. 31. čl. ZDR) in spoštovanja predpisov o varstvu in zdravju pri delu (33. čl. ZDR).