izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nezmožnost za delo – varno delo
Tožeča stranka je iz hude malomarnosti huje kršila pogodbeno in zakonsko obveznost iz delovnega razmerja, saj je upravljala z vozilom tožene stranke, kljub temu da za delo ni bila zmožna, in ker o nezmožnosti za delo tožene stranke niti ni obvestila. Upoštevaje, da je spoštovanje obveznosti iz varnosti in zdravja pri delu ena temeljnih obveznosti iz delovnega razmerja in da se je od tožeče stranke kot voznika kamiona zahtevala še posebna skrbnost, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Za presojo utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odločilno, da se tožena stranka tako v pisni obdolžitvi kot v pisni odpovedi ni v ničemer sklicevala na obstoj interesov obeh strank, ki bi pomembno vplivali na medsebojna razmerja, zaupanje oziroma na možnost nadaljevanja delovnega razmerja. Ker tega tožena stranka tudi v sodnem postopku ni zatrjevala ali dokazala, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
začasna odredba - odstranitev škodne nevarnosti - ločenost premoženja družbe in družbenika - neprimerno sredstvo zavarovanja - neprimerna začasna odredba
Ustanovitelj gospodarske družbe in kapitalska družba, ki jo je ustanovil, sta dva ločena pravna subjekta. Družbenik je lastnik poslovnega deleža kapitalske družbe in ne družbe ali celo njenega premoženja. Ohranitev premoženja družbe tako v ničemer ne more doseči zasledovanega namena, torej zavarovanja terjatve upnika do družbenika.
Določba 133. člena OZ ni namenjena varstvu pred sleherno grozečo škodo, torej tudi pred negotovo bodočo škodo, povzročeno s finančno transakcijo oz. za nevarnost v ekonomskem smislu.
ZDen člen 22, 22/2, 27, 27/1, 27/9, 22, 22/2, 27, 27/1, 27/9. URS člen 33, 33. ZSKZ člen 16, 17, 17/2, 17/4, 17/6, 16, 17, 17/2, 17/4, 17/6. ZKZ člen 29, 29/1, 29, 29/1.
vrnitev podržavljenih zemljišč - denacionalizacija - oblika vrnitve - vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice - dejanski uporabnik denacionalizirane nepremičnine - zakupno razmerje - varstvo lastninske pravice - lastninska pravica denacionalizacijskega upravičenca
Glede na to, da je na podlagi 16. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov tožena stranka le upravljalec zemljišč in v pravnem razmerju le s Skladom, je z analogno uporabo 22. člena ZDen mogoče priti edino do zaključka, da tudi toženka sama ne more obdržati posesti nepremičnin dlje, kot bi jo lahko Sklad.
nevarna stvar - nevarna dejavnost - hoja po stopnicah kot nevarna dejavnost - dolžnost vzdrževanja poškodovanih stopnic - krivdna odgovornost - pravična denarna odškodnina - soprispevek - nepremoženjska škoda
Hoja po stopnicah predstavlja vsakdanjo in običajno ravnanje in sama po sebi še ne predstavlja nevarnosti oziroma okoliščine, na katero bi moral biti človek posebej pozoren.
Izkustveno nesprejemljivo je, da hoja po stopnicah z obremenjenimi rokami ni več povsem običajna, saj v vsakdanjem življenju v večini primerov ljudje ne hodijo tudi po stopnicah praznih rok, temveč imajo v teh določene stvari. Dejstvo, da ima človek v roki kosilo za eno osebo, pa ne predstavlja tolikšnega bremena, da bi se nevarnost za nastanek škode povečala, kot je to morebiti podano pri prenašanju bremen velikih dimenzij ali velike teže.
Kadar dolžnik plačuje svoje obveznosti do upnika tako, da organizaciji za plačilni promet izda nalog za plačilo, izbiro iz I. odst. 287. čl. OZ opravi bodisi tako, da v ustrezno rubriko navede obveznost, ki jo plačuje, bodisi tako, da uporabi referenčno številko (sklic), ko jo je določil upnik.
Prijava terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in ki se štejejo za stroške stečajnega postopka, narave teh terjatev ne spreminja, ne glede na to, kakšno je bilo ravnanje stečajnega upravitelja. Kljub temu, da je (po nepotrebnem prijavljene) terjatve (iz naslova plače za obdobje zaposlitve od uvedbe stečajnega postopka dalje) priznal, lahko tožnica njihovo plačilo uveljavlja v individualnem delovnem sporu z dajatveno tožbo. Tudi če bi jih prerekal in tožnico napotil na pravdo, tožnica v tem delu ne bi imela le ugotovitvene tožbe, temveč dajatveno. Njen interes namreč ni le v tem, da se ugotovi obstoj terjatve, temveč v tem, da pridobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v izvršbi doseže poplačilo take terjatve iz stroškov stečajnega postopka.
motenje posesti - pravni interes za ugotovitev motilnega dejanja - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti - posredna posest - detencija - izvrševanje posesti pravne osebe - pomanjkljiva trditvena podlaga - določenost tožbenega zahtevka - dolžnost pooblaščenca izkazati zavezanost za plačilo ddv
Posestnik je lahko le pravna oseba oz. pravni subjekt, ki lahko glede na pozitivnopravno ureditev samostojno nastopa v pravnem prometu, ne pa tudi organi takšnega pravnega subjekta.
Tožbeni zahtevek mora biti s procesnega vidika oblikovan kot dajatveni, kar pa še ne pomeni, da je morebitni ugotovitveni del oz. ločen opis motilnega dejanja že a priori nedovoljen.
Sodišče je izhajalo iz zmotnega materialnopravnega stališča, da prvotožnica in drugotožnica, ker toženec pri njiju ni več zaposlen, nimata več ekonomskega interesa za tožbo.
ZTLR člen 28. SPZ člen 9, 10, 27, 27/1, 28, 44, 44/2, 269.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - omejitve
Lastninska pravica, ki sta jo tožnika pridobila s priposestvovanjem, ne more biti na škodo tožencema, ki sta lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila v dobri veri in z zaupanjem v zemljiško knjigo, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v zemljiško knjigo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca
Ker začne izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca učinkovati, ko je delodajalcu vročena, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca, ki jo je tožena stranka podala po prejemu tožnikove odpovedi, nezakonita.
Pravočasnost grajanja napak ni enoznačna, ker je odvisna od tega, za kakšno napako gre. Ko gre za očitno napako, tako napako treba grajati nemudoma. Ko pa gre za skrito napako, je postopek grajanja predpisan v 634. členu OZ.
pasivna legitimacija - gradnja avtocest - premoženjska škoda
Iz določbe 2. odstavka 3. čl. ZDARS izhaja, da DARS svoje zakonsko določene naloge vedno opravlja za račun države, ne pa za svoj račun, zato ob pravilni uporabi te zakonske določbe DARS ni pasivno legitimiran v tem sporu in ni odgovoren za škodo, ki izvira iz zatrjevano nepravilno urejene deponije na tožnikovem zemljišču, ki je bila urejena v zvezi z izgradnjo avtoceste na odseku V. - A. v.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena poskusnega dela - zagovor - vabilo na zagovor
Postopanje tožene stranke ni bilo zakonito, saj tožniku skupaj z vabilom na zagovor ni vročila negativne ocene poskusnega dela, tako da mu ni omogočila, da se na zagovor ustrezno pripravi, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Neplačan dolg najemnine, ki se je obravnaval v že končanem postopku, ne more biti krivdni razlog v novem postopku.
Za nov krivdni razlog je treba vročiti najemniku nov opomin s konkretnim opisom kršitve pogodbe (npr. višina neplačanega dolga za točno določeno obdobje).
odškodnina – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost
Armaturna žica sicer sama po sebi ne predstavlja nevarne stvari, je bilo pa v konkretnem primeru rezanje armaturne žice nevarna dejavnost, saj je bila žica pred tem zvita na kolutu, tako da se je odrezani kos žice povratno sprožil nazaj in tožnika poškodoval. Za poškodbe mu je tožena stranka objektivno odškodninsko odgovorna.
Institut napotitve na pravdo pride v poštev le takrat, kadar gre za spor med strankami zapuščinskega postopka glede dejstev, od katerih je odvisna njihova dedna pravica (210. čl. ZD), ali kadar je spor med dediči glede obsega zapuščine (212. čl. ZD). Kadar pa gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka v zapuščinskem postopku, se institut napotitve na pravdo ne more uporabiti. Zapuščinsko sodišče ne more odločati o dedovanju tistih pravic, ki so še sporne, saj bi bilo tako odločanje preuranjeno.
V sporni zadevi je listino (potrdilo o zaposlitvi in plači kreditojemalca – poroka) podpisala tožena stranka (ki je navedena kot izdajatelj listine), tožnik pa v listini navedene izjave naknadno (po podpisu) tudi ni spreminjal, saj je že pred tem vanjo vnesel neresnično vsebino. Navedel je, da je zaposlen za nedoločen čas, čeprav je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Listina zato ni postala kriva ali predrugačena listina, saj je bila izdana s strani osebe, označene kot izdajatelja, v njej pa tudi naknadno ni bilo nič spremenjeno. Tako niso podani znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki se tožniku očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066643
ZOZP člen 7. ZOR člen 200. ZPP člen 108, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – višina regresa – opredelitev oblik nepremoženjske škode – poravnava – ugovor regresnega zavezanca – ugovor pomanjkljive likvidacije škode – nepopolna tožba – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo v pritožbenem postopku – dolžnost obveščanja zavarovalnice o likvidaciji škode – zakonske zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti – kdaj obresti nehajo teči
V primeru, ko je zavarovalnica po 7. členu ZOZP upravičena pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti uveljavljati od zavarovanca izplačani znesek, gre za pravno podlago, ki je odškodninski zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu zaradi kršitve zavarovalne pogodbe. V teh primerih zamudne obresti tečejo po opominu, in če tega ni oziroma ta ni takšen, da bi tožena stranka lahko vedela, koliko dolguje, je opomin vložitev tožbe.
Sodišče prve stopnje ni zavrnilo tožbenega zahtevka glede nepremoženjske škode zato, ker tožba nima vsega, da bi bila sposobna za obravnavo, ali bi imela kakšne pomanjkljivosti, zaradi katerih bi jo sodišče moralo vrniti v popravo v pomenu 108. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zato, ker je ugotovilo, da tožeča stranka ni podala ustreznih trditev in dokazov za te trditve, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je izplačani znesek glede višine utemeljen. Za zahtevek po 7. členu ZOZP je sicer dovolj, da tožeča stranka zatrjuje utemeljenost povračilnega zahtevka in višino, saj gre za pravno naravo zahtevka, ki je odškodnina zaradi kršitve zavarovalne pogodbe. Vendar je v tem primeru tožena stranka ugovarjala in ti ugovori so pravno relevantni: da je tožena stranka izplačala previsoko odškodnino in da ta odškodnina ni bila v vzročni zvezi s poškodbami, katere je utrpel oškodovanec. Ta svoj ugovor je tožena stranka substancirala in za to ponudila dokaze. Ko je tožena stranka podala substancirani ugovor in za navedbe predlagala dokaze, je s tem odprla ugovor, da je tožeča stranka pomanjkljivo likvidirala škodo. Tožena stranka ima namreč v takšni pravdi vse ugovore, kot bi jih imela sicer, če bi jo tožil oškodovanec v odškodninski tožbi. Ob substanciranih ugovorih tožene stranke, mora tožeča stranka ponuditi trditveno podlago in dokaze o načinu likvidacije škode.
Institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine še ne bo dosegel svojega namena. Zapustnikov upnik je torej dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve oz. postopek za zavarovanje svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. V takšnem primeru bo prekinitev zapuščinskega postopka smiselna, saj (pravilna) izdaja sklepa o dedovanju niti ni mogoča. Prekinitev postopka v takšnem primeru lahko tudi učinkovito varuje separatiste pred neželenimi posledicami vknjižbe dediča v zemljiško knjigo.