ZKZ člen 22, 22/5, 22, 22/5. ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 13, 13. OZ člen 512, 512.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice
Položaj kršitve predkupne pravice se še ne ustvari samo s sklenitvijo pogodbe, pač pa šele s prenosom lastninske pravice.
To pomeni, da tožnikova terjatev še ne obstaja, niti ni mogoče reči, da mu bo verjetno nastala, saj ni mogoče prejudicirati vprašanja, ki se obravnava v upravnem sporu, na katerega se pritožnik sklicuje. Glede na določbo 5. odst. 22. čl. ZKZ je namreč možnost prenosa lastninske pravice odvisna od odobritve upravne enote.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM0020680
ZPP člen 287, 287/4, 313, 313/2, 337, 337/1, 287, 287/4, 313, 313/2, 337, 337/1. OZ člen 299, 378, 378/1, 299, 378, 378/1.
povečanje vrednosti tuje nepremičnine - skupno premoženje zakoncev - vezanost - umik dokaznega predloga - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka
V kolikor se je tožnica tekom prvostopenjskega odločanja iz kateregakoli razloga odločila umakniti sicer tudi pomanjkljivo argumentirani dokazni predlog po postavitvi novega izvedenca oziroma zaslišanju že postavljenega (kaj pomeni umik dokaznega predloga bi se glede na pravno pomoč, ki jo je imela, morala in mogla zavedati), sedaj, v pritožbenem postopku te odločitve ne more spremeniti. Dokazno breme o vrednosti skupnega premoženja bivših zakoncev in posledičnem njenem solastniškem deležu na tem je na njeni strani in ker ni z ničemer dokazala druge vrednosti nepremičnine, kot jo je ugotovila cenilka mag. M.T., ta cenitev velja.
denarni zahtevek – odpravnina – pobotanje v pravdi
Ker je pri pobotanju v pravdi potrebno upoštevati splošna pravila obligacijskega prava, se pobotanje ugotovljene terjatve s terjatvijo, uveljavljano v pobot, opravi na dan, ko sta si terjatvi stali nasproti.
Glede na višino mesečne pokojnine in dejstvo, da tožeča stranka živi sama, kar po splošno znanih podatkih podraži stroške življenja, ko mora sama v celoti plačevati stroške v zvezi z bivanjem, bi tudi obročno plačilo sodne takse v mesečnem znesku 70,05 EUR občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se mora preživljati.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZPDJVZ člen 5.a, 14, 14/2. ZTPDR člen 80.
vzgoja in izobraževanje – plača – dokončen in pravnomočen sklep
Ker je tožnica ves čas spornega obdobja prejemala plačo, izračunano na podlagi koeficientov, določenih z dokončnimi in pravnomočnimi sklepi o določitvi osnovne plače, upoštevaje osnovni koeficient in vse dodatke, ne more biti upravičena do vtoževane razlike do višje plače na drugi pravni podlagi.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo – pasivno zavarovanje – odmera nadomestila
Tožniku delovno razmerje ni prenehalo na drugem ustreznem delu, temveč mu je prenehalo že pred nastankom invalidnosti III. kategorije in pred priznanjem pravice do zaposlitve na drugo ustrezno delo, v času nastanka invalidnosti pa je bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba brez pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Zato je tožnik upravičen do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu višini 50 % osnove in ne v višini 80 % osnove, kot uveljavlja.
SZ člen 117, 117/1, 117/2, 117/3, 117/4, 117/5, 117/6, 122, 122/1, 122/2. ZGO-1 člen 158, 159. ZIZ člen 271, 271/1, 271/1-2, 273, 273/1, 273/1-2. ZDVGOMP člen 9. ZSV člen 100b, 100c. ZVKSES člen 81. ZPotK člen 4. SPZ člen 38. ZZK člen 10. ZZK-1 člen 98. ZOR člen 27. OZ člen 17. ODZ [ABGB ] paragraf 364c.
Nastanek oziroma začetek učinkovanja te prepovedi 122. čl. SZ veže na pravno dejanje sklenitve prodajne pogodbe, ki je bodisi prostovoljna bodisi prisilna (tožba na izjavo volje). V kolikor pogodba prepovedi ne ureja izrecno, jo v tem delu pač dopolnjuje zakon (27. čl. ZOR, 17. čl. OZ). Vendarle gre torej za pogodbeno, obligacijsko pravico, čeprav je določena z zakonom; ta jo namreč predvideva le na abstraktni, latentni ravni, njen (konkretni) nastanek pa je vzročno-posledično zvezan s sklenitvijo 'privatizacijske' prodajne pogodbe med konkretnima strankama za konkretno nepremičnino. Brez pogodbe, ki določa nepremičnino z ustreznimi zemljiškoknjižnimi podatki, znesek kupnine ter pogoje (predvsem rok) plačila, prepoved razpolaganja 'pred dokončnim poplačilom pogodbene cene' niti ne bi bila določljiva. V smeri opisanih sklepanj gre tudi nadaljnja gramatikalna razlaga določbe 2. odst. 122. čl. SZ ('v korist prodajalca' ter 'vknjiži'). Pravno dejstvo prepovedi odtujitve namreč nastane kot posledica določenega postopka ali posebnega statusa nepremičnine, načeloma ne obstoji v korist nobene osebe ter se v zemljiški knjigi zaznamuje na podlagi odločbe pristojnega organa (98. čl. ZZK-1); predmet vknjižbe pa so le pravice. Besedilo spornega 122. čl. SZ je končno primerljivo z določbami drugih zakonov, ki govorijo o prepovedi odtujitve kot pravici.
Tožnica je prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve, tako da je treba njeno stanje invalidnosti presojati v okviru poklica šivilje kot njenega osnovnega poklica in ne le v okviru dela odlagalca končnih garnitur (ki ga je opravljala pred prenehanjem delovnega razmerja).
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravnomočno razsojena stvar - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - zahteva za izdajo začasne odredbe pod spremenjenimi okoliščinami - verjetno izkazana terjatev - dokazno breme
Odločanje o drugem predlogu za izdajo začasne odredbe, ki temelji na drugi pravni in trditveni podlagi tako ne predstavlja odločanja o že pravnomočno razsojeni stvari.
Ko je tožnica za verjetno izkazala obstoj terjatve do toženke in ko je zatrjevala, da toženki z njeno izdajo ne bo nastala znatna škoda, saj bo še vedno ostala lastnica nepremičnin, za preživljanje pa ji zadošča pokojnina, je verjetno izkazala tudi, da toženki ne bo nastala znatna škoda (da ji ne bo nastala znatna škoda ni dolžna dokazati, temveč izkazati za verjetno), če bo izdana začasna odredba, saj tudi toženka v ugovoru zoper začasno odredbo ni navedla prav nobene okoliščine, ki bi kazala na to, da je z izdajo začasne odredbe utrpela oziroma, da bo utrpela znatno škodo.
pravno sredstvo zoper popravni sklep - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov - ugovor zoper nalog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba zoper izpodbijani popravni sklep ni dovoljena. 3. odstavek 328. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 332. člena ZPP smiselno uporablja tudi za sklepe, namreč določa, da se v primeru, ko se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne okoliščine, ki je vsebovana v izreku sodbe, strankam vročijo popravljeni prepisi sodbe s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva, ko je bil strankam vročen popravljeni prepis sodbe. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom popravilo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, ta nalog pa se sme izpodbijati samo z ugovorom. Ker je torej pravno sredstvo zoper popravni sklep v konkretnem primeru ugovor, tega istega sklepa ni mogoče izpodbijati s pritožbo.
ZPP člen 116, 116/2, 116, 116/2. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
vrnitev v prejšnje stanje - materialni prekluzivni rok
Vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče dovoliti v zvezi z materialnimi prekluzivnimi roki. Ker je tožnica rok za uveljavljanje sodnega varstva v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zamudila, je njena pravica prenehala po samem zakonu in ne more uspeti s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
ZOR člen 173, 192, 192/1, 195, 195/1, 200, 200/2, 173, 192, 192/1, 195, 195/1, 200, 200/2.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - povečana nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter premoženje - smučarska vlečnica - smučarska žičnica - deljena odgovornost - sokrivda oškodovanca - skrbnost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi strahu - ne ultra alterum tantum
Tipične nevarne stvari so prav stroji in naprave, ki jih poganja električna (ali kemična) energija. Smučarska žičnica „na sidra“, katere način delovanja temelji strojnem pogonu, vlečna sila pa je po splošnih življenjskih izkušnjah znatna, je tipična nevarna stvar.
Tožnica je stala v območju opletanja sidra, in sicer največ 3,5 m od vertikalne osi vlečne žične vrvi. To ni bilo skrbno ravnanje. Ni namreč dovolj, da se je tožnica umaknila do te mere, da ni ovirala sestopa z vlečnice drugim smučarjem. Kot uporabnica smučišča bi se z običajno skrbnostjo, ki se lahko pričakuje, morala čim preje umakniti z območja delovanja nevarne naprave, in to več kot le 3,5 m od vertikalne osi vlečne vrvi. Da se je pri sestopu umaknila na prekratko razdaljo, govori prav nastanek obravnavane nesreče, ko se je morala z roko zaščititi pred udarcem sidra, ki je zanihalo, ker ga je (v tožbi navaja, da celo dve sidri za njo) izpustil smučar. Ni namreč neobičajno (čeprav gre za neobičajno nesrečo v smislu celotnega mehanizma njenega nastanka), da na vlečnici kakšen smučar pade, zlasti če gre za smučišče, izrazito namenjeno začetnikom, kar v tem primeru ni sporno. V takem primeru je treba računati z možnostjo, da sidro vlečnice zaniha. Okoliščina, da se tožnica ni pravočasno umaknila na varno razdaljo, pomeni po presoji pritožbenega sodišča 20 % njene sokrivde.
zastaranje terjatve - pogodba - promet blaga in storitev - leasing pogodba
Ob pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožnik odstopil od leasing pogodbe dne 25.11.1999, da je predmetna pogodba sklenjena kot pogodba v prometu blaga in storitev, da je zastaralni rok pričel teči po odstopu od pogodbe, da je zastaralni rok 3 letni, je pravilen zaključek, da je tožba vložena po preteku zastaralnega roka, zaradi česar tožnik nima več pravice terjati svoje terjatve.
Obtoženec kot duhovnik, katerega osnovna dolžnost je bila predvsem verska vzgoja, je zlorabil svoj položaj, ko je dolžnost duhovnika v smislu verske oskrbe in vzgoje opravljal med oškodovankinimi obiski na območju cerkve, kot tudi na njenem domu.
Pogodbena prepoved odsvojitve velja le za določen krog ljudi, navedenih v 38. členu SPZ. Podpis osebe, za katere velja ta omejitev, mora biti overjen, sicer je vknjižba materialnopravno napačna.
odpoved pooblastila pooblaščencu - neudeležba na obravnavi - preložitev naroka - upravičen razlog - zdravstvene težave
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da iz dokumentacije, ki jo je do tedaj toženec priložil, ne izhaja, da bi toženec imel na dan naroka take zdravstvene težave, zaradi katerih na narok ne bi mogel pristopiti.
zamudna sodba - fikcija vročitve - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev - prijava spremembe naslova prebivališča
Sodišče prve stopnje sicer pravilno poudarja, da po določbah člena 142 v zvezi s 141. členom ZPP (fikcija vročitve) vročitev velja za opravljeno, ob upoštevanju zakonske domneve, da je bila tožena stranka v roku določenem v členu 141 ZPP seznanjena z zahtevkom tožnika, četudi vročitve pošiljke ni potrdila s podpisom poštne pošiljke (pri vročanju po pošti). Z določbami člena 141 v povezavi s členom 142 ZPP je nekako sankcionirano morebitno izmikanje naslovnikov pri sprejemanju sodnih pisanj, glede na učinkovanje že navedene domneve. Vendar pa je zato bistvenega pomena, da se vročitev tožbe oziroma pisanj opravi na pravilni naslov bodisi prebivališča tožene stranke ali delovnega mesta te stranke, saj se v skladu s členom 139 ZPP vročitev opravi v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči pisanje ali pa na sodišču, če je naslovnik tam. Člen 143 ZPP tudi določa, da v bistvu določila o fikciji vročitve ne pridejo v poštev, če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, odsoten, ter da mu osebe navedene v prvem in drugem odstavku 140. člena ZPP pisanja ne morejo pravočasno izročiti. V danem primeru vročevalec niti ni poskušal tožbe vročiti komu od družinskih članov toženke, kot je to bil primer v zvezi z vročitvijo izpodbijane zamudne sodbe, ko je pošiljko sprejel oče toženke in očitno nato to tudi posredoval toženki naprej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0003690
ZPP člen 8, 212, 311. SPZ člen 66. OZ člen 198.
pomanjkljiva dokazna ocena - pravilo o dokaznem bremenu - načelo proste presoje dokazov - uporaba solastne stvari - uporabnina - bodoča nezapadla terjatev
Okoliščina, da stranki nista za skupaj, da ne moreta živeti skupaj, prav gotovo ne more iti samo v tožnikovo korist oziroma v škodo samo toženi stranki.