vrnitev v prejšnje stanje – vabilo na narok – vročanje – zamudna sodba
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ne pa napaka (pri vročanju), ki jo zagreši sodišče. Zato ni utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožene stranke zaradi razloga, ki ga navaja v pritožbi, to je, da ji pred izdajo zamudne sodbe vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ni bilo pravilno vročeno, saj se morebitne napake v zvezi z vročanjem vabila presojajo v okviru obravnavanja pritožbe zoper zamudno sodbo.
Sodišče je samo širilo in dopolnjevalo trditveno podlago tožbe. Enako je postopalo sodišče tudi, ko je obveznost tožencev opredelilo kot solidarno, čeprav velja, da je za nastanek solidarne obveznosti potrebna posebna pravna podlaga in da se praviloma ne presumira.
Pogodbena prepoved odsvojitve velja le za določen krog ljudi, navedenih v 38. členu SPZ. Podpis osebe, za katere velja ta omejitev, mora biti overjen, sicer je vknjižba materialnopravno napačna.
Obtoženec kot duhovnik, katerega osnovna dolžnost je bila predvsem verska vzgoja, je zlorabil svoj položaj, ko je dolžnost duhovnika v smislu verske oskrbe in vzgoje opravljal med oškodovankinimi obiski na območju cerkve, kot tudi na njenem domu.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZPDJVZ člen 5.a, 14, 14/2. ZTPDR člen 80.
vzgoja in izobraževanje – plača – dokončen in pravnomočen sklep
Ker je tožnica ves čas spornega obdobja prejemala plačo, izračunano na podlagi koeficientov, določenih z dokončnimi in pravnomočnimi sklepi o določitvi osnovne plače, upoštevaje osnovni koeficient in vse dodatke, ne more biti upravičena do vtoževane razlike do višje plače na drugi pravni podlagi.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo – pasivno zavarovanje – odmera nadomestila
Tožniku delovno razmerje ni prenehalo na drugem ustreznem delu, temveč mu je prenehalo že pred nastankom invalidnosti III. kategorije in pred priznanjem pravice do zaposlitve na drugo ustrezno delo, v času nastanka invalidnosti pa je bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba brez pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Zato je tožnik upravičen do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu višini 50 % osnove in ne v višini 80 % osnove, kot uveljavlja.
SZ člen 117, 117/1, 117/2, 117/3, 117/4, 117/5, 117/6, 122, 122/1, 122/2. ZGO-1 člen 158, 159. ZIZ člen 271, 271/1, 271/1-2, 273, 273/1, 273/1-2. ZDVGOMP člen 9. ZSV člen 100b, 100c. ZVKSES člen 81. ZPotK člen 4. SPZ člen 38. ZZK člen 10. ZZK-1 člen 98. ZOR člen 27. OZ člen 17. ODZ [ABGB ] paragraf 364c.
Nastanek oziroma začetek učinkovanja te prepovedi 122. čl. SZ veže na pravno dejanje sklenitve prodajne pogodbe, ki je bodisi prostovoljna bodisi prisilna (tožba na izjavo volje). V kolikor pogodba prepovedi ne ureja izrecno, jo v tem delu pač dopolnjuje zakon (27. čl. ZOR, 17. čl. OZ). Vendarle gre torej za pogodbeno, obligacijsko pravico, čeprav je določena z zakonom; ta jo namreč predvideva le na abstraktni, latentni ravni, njen (konkretni) nastanek pa je vzročno-posledično zvezan s sklenitvijo 'privatizacijske' prodajne pogodbe med konkretnima strankama za konkretno nepremičnino. Brez pogodbe, ki določa nepremičnino z ustreznimi zemljiškoknjižnimi podatki, znesek kupnine ter pogoje (predvsem rok) plačila, prepoved razpolaganja 'pred dokončnim poplačilom pogodbene cene' niti ne bi bila določljiva. V smeri opisanih sklepanj gre tudi nadaljnja gramatikalna razlaga določbe 2. odst. 122. čl. SZ ('v korist prodajalca' ter 'vknjiži'). Pravno dejstvo prepovedi odtujitve namreč nastane kot posledica določenega postopka ali posebnega statusa nepremičnine, načeloma ne obstoji v korist nobene osebe ter se v zemljiški knjigi zaznamuje na podlagi odločbe pristojnega organa (98. čl. ZZK-1); predmet vknjižbe pa so le pravice. Besedilo spornega 122. čl. SZ je končno primerljivo z določbami drugih zakonov, ki govorijo o prepovedi odtujitve kot pravici.
URS člen 155, 158. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1, 16, 25. ZMEPIZ člen 46, 47, 48, 49. ZPIZ člen 13.
lastnost zavarovanca – sprememba podlage zavarovanja – pravnomočno pravno razmerje
Med tožnikom in tožencem je s tem, ko je bil tožnik od 1. 4. 1992 dalje vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, obstajalo pravnomočno pravno razmerje, zato je, kljub temu da je tožnik že dne 1. 3. 1995 priglasil opravljanje obrtne dejavnosti, temelj zavarovanja mogoče spremeniti le v naprej, od dneva izdaje prvostopenjske odločbe toženca dalje.
Glede na višino mesečne pokojnine in dejstvo, da tožeča stranka živi sama, kar po splošno znanih podatkih podraži stroške življenja, ko mora sama v celoti plačevati stroške v zvezi z bivanjem, bi tudi obročno plačilo sodne takse v mesečnem znesku 70,05 EUR občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se mora preživljati.
Tožnica je prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve, tako da je treba njeno stanje invalidnosti presojati v okviru poklica šivilje kot njenega osnovnega poklica in ne le v okviru dela odlagalca končnih garnitur (ki ga je opravljala pred prenehanjem delovnega razmerja).
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravnomočno razsojena stvar - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - zahteva za izdajo začasne odredbe pod spremenjenimi okoliščinami - verjetno izkazana terjatev - dokazno breme
Odločanje o drugem predlogu za izdajo začasne odredbe, ki temelji na drugi pravni in trditveni podlagi tako ne predstavlja odločanja o že pravnomočno razsojeni stvari.
Ko je tožnica za verjetno izkazala obstoj terjatve do toženke in ko je zatrjevala, da toženki z njeno izdajo ne bo nastala znatna škoda, saj bo še vedno ostala lastnica nepremičnin, za preživljanje pa ji zadošča pokojnina, je verjetno izkazala tudi, da toženki ne bo nastala znatna škoda (da ji ne bo nastala znatna škoda ni dolžna dokazati, temveč izkazati za verjetno), če bo izdana začasna odredba, saj tudi toženka v ugovoru zoper začasno odredbo ni navedla prav nobene okoliščine, ki bi kazala na to, da je z izdajo začasne odredbe utrpela oziroma, da bo utrpela znatno škodo.
vinkulirane delnice - prenosljivost imenskih delnic - omejitev prenosljivosti delnic - prenos delnic - veljavnost prenosa vinkuliranih delnic - dovoljenje za prenos vinkuliranih delnic - aktivna procesna legitimacija - zahtevek v korist tretjega
Po tej ureditvi je delničarjem prepuščena odločitev, ali v statutu določijo razloge za zavrnitev soglasja za prenos delnic ali ne, in v kolikor ti niso bili določeni, je nadzorni svet pri izdaji soglasja za prenos samostojen.
Tožeča stranka je z vpisom v register res ostala zakoniti imetnik spornih delnic, vendar pa lahko tožena stranka dokazuje, da je bil vpis opravljen brez veljavnega pravnega temelja, to je brez soglasja nadzornega sveta (2. odst. 16. člena ZNVP), saj v takem primeru tožeča stranka ni upravičena uveljavljati pravic iz vrednostnega papirja, kamor sodi tudi pravica do izplačila dividend (1. odst. 16. člena v povezavi z 2. odst. 16. člena ZNVP).
Tožba v korist tretjega pa je dopustna le, kadar ima podlago v konkretnem zakonskem določilu.
pravno sredstvo zoper popravni sklep - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov - ugovor zoper nalog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba zoper izpodbijani popravni sklep ni dovoljena. 3. odstavek 328. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 332. člena ZPP smiselno uporablja tudi za sklepe, namreč določa, da se v primeru, ko se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne okoliščine, ki je vsebovana v izreku sodbe, strankam vročijo popravljeni prepisi sodbe s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva, ko je bil strankam vročen popravljeni prepis sodbe. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom popravilo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, ta nalog pa se sme izpodbijati samo z ugovorom. Ker je torej pravno sredstvo zoper popravni sklep v konkretnem primeru ugovor, tega istega sklepa ni mogoče izpodbijati s pritožbo.
ZKZ člen 22, 22/5, 22, 22/5. ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 13, 13. OZ člen 512, 512.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice
Položaj kršitve predkupne pravice se še ne ustvari samo s sklenitvijo pogodbe, pač pa šele s prenosom lastninske pravice.
To pomeni, da tožnikova terjatev še ne obstaja, niti ni mogoče reči, da mu bo verjetno nastala, saj ni mogoče prejudicirati vprašanja, ki se obravnava v upravnem sporu, na katerega se pritožnik sklicuje. Glede na določbo 5. odst. 22. čl. ZKZ je namreč možnost prenosa lastninske pravice odvisna od odobritve upravne enote.
odpoved pooblastila pooblaščencu - neudeležba na obravnavi - preložitev naroka - upravičen razlog - zdravstvene težave
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da iz dokumentacije, ki jo je do tedaj toženec priložil, ne izhaja, da bi toženec imel na dan naroka take zdravstvene težave, zaradi katerih na narok ne bi mogel pristopiti.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - nelegalno zgrajen objekt
Dejstvo, da gre za nelegalno zgrajen objekt, ima za posledico, da je potrebno pri izračunu njegove vrednosti upoštevati tudi strošek morebitne rušitve s katero bo moral kupec nepremičnine računati (kot bi moralo sodišče v primeru, če bi bila legalizacija možna, upoštevati strošek takšnega postopka).
zamudna sodba - fikcija vročitve - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev - prijava spremembe naslova prebivališča
Sodišče prve stopnje sicer pravilno poudarja, da po določbah člena 142 v zvezi s 141. členom ZPP (fikcija vročitve) vročitev velja za opravljeno, ob upoštevanju zakonske domneve, da je bila tožena stranka v roku določenem v členu 141 ZPP seznanjena z zahtevkom tožnika, četudi vročitve pošiljke ni potrdila s podpisom poštne pošiljke (pri vročanju po pošti). Z določbami člena 141 v povezavi s členom 142 ZPP je nekako sankcionirano morebitno izmikanje naslovnikov pri sprejemanju sodnih pisanj, glede na učinkovanje že navedene domneve. Vendar pa je zato bistvenega pomena, da se vročitev tožbe oziroma pisanj opravi na pravilni naslov bodisi prebivališča tožene stranke ali delovnega mesta te stranke, saj se v skladu s členom 139 ZPP vročitev opravi v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči pisanje ali pa na sodišču, če je naslovnik tam. Člen 143 ZPP tudi določa, da v bistvu določila o fikciji vročitve ne pridejo v poštev, če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, odsoten, ter da mu osebe navedene v prvem in drugem odstavku 140. člena ZPP pisanja ne morejo pravočasno izročiti. V danem primeru vročevalec niti ni poskušal tožbe vročiti komu od družinskih članov toženke, kot je to bil primer v zvezi z vročitvijo izpodbijane zamudne sodbe, ko je pošiljko sprejel oče toženke in očitno nato to tudi posredoval toženki naprej.
zaslišanje priče - pravni pouk priči - nerazumljiv pravni pouk - tehnična izvedba glavne obravnave
Pritožbena navedba, da je razpravljajoči sodnik ob otvoritvi glavne obravnave vse priče naenkrat poučil o njihovih pravicah in dolžnostih, zaradi česar priča pravnega pouka ni razumela, je neutemeljena. Takšno ravnanje ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, saj ZPP ne zapoveduje, da je potrebno vsako pričo posebej poučiti o njenih pravicah in dolžnostih neposredno pred pričanjem. Določa le (v drugem odstavku 238. člena ZPP), da je potrebno pričo opomniti o njenih dolžnostih pred pričanjem, stvar tehnične izvedbe postopka pa je, ali sodnik priče pouči takoj ob začetku glavne obravnave, ali neposredno pred pričetkom pričanja.