stari ZDR – plača – stimulativni del plače – odpoved pravici do plače
V odločbi opr. št. Up-63/03 z dne 27. 1. 2005 je Ustavno sodišče RS ob presoji pravice do odpravnine zavzelo stališče, da se delavec pravicam iz delovnega razmerja, ki ji jih zakonodajalec predpisal kot obveznosti delodajalca s samim zakonom, ne more odpovedati, saj bi bilo to v nasprotju z namenom in smislom delovnega prava. Iz tega razloga se tudi tožnik pravici do stimulativnega dela plače ni mogel odpovedati, saj je bila pravica do plače v spornem obdobju opredeljena kot zakonsko določena pravica z 49. čl. ZDR/90.
Zahtevek za povrnitev stroškov predsodnega postopka, ki ga delavec uveljavlja v individualnem delovnem sporu zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je odškodninski zahtevek. Ker je tožnik ustrezno zahtevo za povrnitev stroškov podal že ob zagovoru pri delodajalcu, pri katerem je bil prisoten tudi njegov pooblaščenec, in ker so mu stroški nastali zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, je do povračila utemeljeno priglašenih stroškov upravičen.