V pravdnem postopku je stranka tista, ki mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (1. odst. 7. člena ZPP, ki uveljavlja razpravno načelo ter 3. odst. 105. čl. ZPP). Stranka je torej tista, ki mora poskrbeti za trditveno podlago in predlagati oz. predložiti dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Tožeča stranka kljub temu, da jo je sodišče na to opozorilo in ji določilo rok za popravo, ni podala konkretnih trditev, ki bi utemeljevale sklep, da so podani pogoji za oprostitev, predlog je bil zato neutemeljen.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318, 396, 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318, 396.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - pobot terjatve - solidarna obveznost
Pobot pomeni način prenehanja terjatve v skladu z materialnopravnimi določbami o pobotu - členi 311 do 318 Obligacijskega zakonika - OZ. Da v pobotu uveljavljana terjatev prve dolžnice obstoji, je ta izkazala s predložitvijo izvršilnega naslova - sodne odločbe, iz obeh izvršilnih naslovov, tako glede terjatve upnika, kot glede pobotne terjatve prve dolžnice izhaja višina in zapadlost teh terjatev in sodišče prve stopnje je smelo opraviti pobot terjatev ter ugotoviti, da je s tem terjatev upnika prenehala, ne da bi bilo potrebno kakorkoli zadevo "odstopiti pravdnemu sodišču v obravnavanje in odločanje", kot to predlaga pritožba, ko sedaj pritožba nakazuje, da bi morebiti lahko bila pobotna terjatev že poplačana, prezre, da upnik odgovora na ugovor ni vložil, zato se v skladu s prvim odstavkom člena 58 ZIZ šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, dolžnik pa je ob uveljavljanju pobota v bistvu izhajal iz dejstva, da pobotna terjatev še ni bila poplačana.