ZFPPIPP člen 14, 232, 232/4, 493. ZPPSL člen 97, 97/2.
predlog za začetek stečajnega postopka – aktivna procesna legitimacija za vložitev predloga – insolventnost dolžnika kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka – uporaba predpisa
Po splošnem pravilu, določenem v 493. čl. ZFPPIPP se samo v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona tudi po uveljavitvi uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljali do njegove uveljavitve.
Listini le zato, ker vsebuje bremena za dediče, ni mogoče odreči lastnosti oporoke. Oporoka, če naj bo veljavna, mora biti napravljena v eni od zakonsko predpisanih oblik. Če je predpisana oblika kršena, je oporoka zaradi formalnih hib izpodbojna. Kriterij razlikovanja med neobstoječo in obstoječo formalno hibno oporoko je, ali je oporoka podana v eni od predpisanih oblik, in če ni takrat sploh ne gre za oporoko.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - zadostna skrbnost
Glede na 1. odst. 116. čl. ZPP je vrnitev v prejšnje stanje mogoče dovoliti le, če gre za zamudo roka oz. naroka iz upravičenega vzroka, to pa je tisti, ki ga stranka ni zakrivila. Tožena stranka ni bila dovolj skrbna, ker ni preverila, ali je njena pooblaščenka prejela vabilo za glavno obravnavo (ob dejstvu, da je bila tožena stranka že pred tem s strani sodišča pozvana, da poda odgovor na tožbo). Ko pa je moč stranki v zvezi z njenim ravnanjem očitati nezadostno skrbnost, potem tudi razlog, ki ga uveljavlja za vrnitev v prejšnje stanje, ni upravičen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – utemeljen ugovor – zastaranje terjatve
Trditev, da so upnikove terjatve zastarale je nedvomno trditev o takem pravno pomembnem dejstvu, ki bi, v kolikor bi se izkazal za resnično, lahko imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 235, 235/3, 235/5, 235, 235/3, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - vožnja motornega vozila kot osnovni poklic - poklicni voznik - voznik tovornega vozila
Določb V. odst. 235. čl. ZVCP-1 ni mogoče uporabiti, če je storilec storil prekrške, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, četudi mu je bilo ob uporabi omilitvenih določil obakrat izrečenih po 17 kazenskih točk.
Za uporabo V. odst. 235. čl. ZVCP-1 ne zadošča zgolj navajanje, da je storilec po poklicu voznik tovornega vozila. Iz navedb mora izhajati, da je vožnja določene kategorije motornih vozil za storilca osnovni poklic, kar pomeni, da je to edino delo, ki ga lahko opravlja v okviru delovnega mesta ali samozaposlitve in se z njim preživlja, poleg tega pa mora za svoje trditve ponuditi tudi ustrezne dokaze.
ZPP člen 105.a, 105.a/2, 497, 497/2. ZST člen 4, 4/1, 26, 32.
gospodarski spor majhne vrednosti – nastanek taksne obveznosti – procesna predpostavka – poziv sodišča za plačilo sodne takse
Res je, da ZST v 26. čl. predpisuje, da sodišče stranko, ki ob vložitvi vloge ne plača sodne takse ali ne plača vse takse, s pisno vlogo pozove, naj v določenem roku plača dolžno takso, kar pa še ne pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru toženo stranko na obširen in celovit način opozoriti, zakaj znaša njena taksna obveznost za pritožbo v tistem trenutku ravno 76,73 EUR. Pravno relevantno je, da je znašala na dan 1.4.2008 dolžna sodna taksa za pritožbo 76,73 EUR, pri čemer bi morala tožena stranka ta znesek plačati v roku 8 dni, česar pa ni storila, temveč je iz tega naslova plačala zgolj 27,15 EUR.
dokazna ocena - sledovi športnih copat - specialni povratnik - velika tatvina
Iz strokovnega mnenja, ki ga je izdelal Oddelek kriminalistične tehnike Sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi Maribor, izhajajo ugotovitve, da je odtis športnih copat znamke "Excite" po vzorcu enak sledi obuvala, ki so bile zavarovane na kraju vloma. Strokovnega mnenja o identičnosti pa ni mogoče izdelati. Takšno strokovno mnenje, ki ga je izdelala policija, pa ni dokaz, na katerega sodišče ne bi smelo opreti sodbe, ampak dokaz, ki ga sodišče presoja in ocenjuje kot vsak drug dokaz. Uveljavljanje tega pritožbenega razloga zato nima podlage v zakonu.
V individualnem delovnem sporu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi delavcu pravnega interesa ni potrebno izkazati, ker se predpostavlja, saj se ugotovitvena tožba lahko vloži na podlagi 3. odst. 204. čl. ZDR. Zato je povsem nepomembno, ali s to tožbo delavec zahteva tudi vrnitev na delo k delodajalcu ali ne.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286/4, 286, 286/1, 286/2, 286/4.
dokazovanje - prekluzija
Določba 286. člena ZPP ne pomeni, da mora stranka že takoj predlagati vse morebitne dokaze za dokazovanje nekega dejstva, ampak ji omogoča, da nove dokaze predlaga šele po tem, ko se izkaže, da prvotno predlagani dokazi ne zadoščajo za dokazovanje tega dejstva.
Tožnik je že pred sklenitvijo sodne poravnave vedel, da je toženka plačala le razliko med po tožniku plačanim predujmom in dejansko nastalimi stroški izvedenca. Zato bi moral to upoštevati pri sklepanju sodne poravnave, ki zajema tudi dogovor o pravdnih stroških, in ne more zahtevati zdaj vračila plačanega predujma od sodišča, ki o pravdnih stroških sploh ni odločilo.
Ker tožena stranka ni pravočasno opravila ustreznih poizvedb v zvezi z zaposlitvijo tožnice pri drugem delodajalcu v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ne more uspeti s predlogom za obnovo postopka, k kateremu predlaga nove dokaze. Te dokaze bi morala namreč predložiti že v postopku pred pravnomočnostjo sodne odločbe.
stvarna pristojnost – delovno sodišče – odškodnina – pravna kvalifikacija
Tožnik plačila odškodnine v tem sporu ni zahteval od tožene stranke kot države (iz naslova odgovornosti za delo državnih organov, kot je nepravilno pravno okvalificiral tožbeni zahtevek), ampak od tožene stranke RS kot delodajalca, saj je uveljavljal plačilo materialne škode, ki naj bi mu nastala zaradi razporeditev, premestitev in znižanj količnika za določitev plače ter drugih prikrajšanj pri pravicah iz delovnega razmerja ter plačilo nematerialne škode zaradi duševnih bolečin, okrnjenega ugleda in razžalitve dobrega imena in časti (kar naj bi bilo posledica kazenskega postopka zoper njega). Zato je za sojenje podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
Sodišče je samo širilo in dopolnjevalo trditveno podlago tožbe. Enako je postopalo sodišče tudi, ko je obveznost tožencev opredelilo kot solidarno, čeprav velja, da je za nastanek solidarne obveznosti potrebna posebna pravna podlaga in da se praviloma ne presumira.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – pridobitno delo
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, čeprav je bil tožnik v času bolniške odsotnosti navzoč ob stojnici, kjer sta za promocijo izdelkov skrbela tožnikov brat in njegovo dekle, saj to ne pomeni, da je opravljal pridobitno delo.
pravno sredstvo zoper popravni sklep - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov - ugovor zoper nalog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba zoper izpodbijani popravni sklep ni dovoljena. 3. odstavek 328. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 332. člena ZPP smiselno uporablja tudi za sklepe, namreč določa, da se v primeru, ko se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne okoliščine, ki je vsebovana v izreku sodbe, strankam vročijo popravljeni prepisi sodbe s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva, ko je bil strankam vročen popravljeni prepis sodbe. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom popravilo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, ta nalog pa se sme izpodbijati samo z ugovorom. Ker je torej pravno sredstvo zoper popravni sklep v konkretnem primeru ugovor, tega istega sklepa ni mogoče izpodbijati s pritožbo.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020699
KZ člen 180, 180/1, 180, 180/1.
posilstvo - obstoj dvoma - oprostilna sodba
Dokazno oceno za svoje zaključke prvostopno sodišče gradi na izpovedbi oškodovanke, ki ji prvostopno sodišče verjame in ne vidi razloga, da bi obdolženca po krivem obremenjevala. Pritožba takšno dokazno oceno prvostopnega sodišča utemeljeno graja. Pri tem upravičeno izpostavlja, da je izpovedba oškodovanke, že glede okoliščine, da je kritične noči v svoje stanovanje spustila praktično neznanega moškega, mu zagotovila prenočišče, naslednje jutro pa ga za čas, ko je odpeljala otroka v vrtec celo pustila samega v stanovanju, življenjsko povsem nelogična v primerjavi z zagovorom obdolženca, ki je med drugim povedal, da je šlo za sporazumni spolni odnos, za katerega je oškodovanki plačal 50,00 EUR. Pa tudi oškodovankino nadaljnje ravnanje, ko se je, kljub neznancu v stanovanju, odšla stuširat, ne da bi pri tem zaklenila vrata kopalnice, nato pa je obdolženca tudi zmasirala, predstavlja izkustveno povsem nelogično situacijo, ki tudi po mnenju pritožbenega sodišča vzbuja dvom tudi v nadaljnje oškodovankine trditve, da je do spolnega odnosa z obdolžencem prišlo na v izreku opisan način.
denarni zahtevek – odpravnina – pobotanje v pravdi
Ker je pri pobotanju v pravdi potrebno upoštevati splošna pravila obligacijskega prava, se pobotanje ugotovljene terjatve s terjatvijo, uveljavljano v pobot, opravi na dan, ko sta si terjatvi stali nasproti.
Obtoženec kot duhovnik, katerega osnovna dolžnost je bila predvsem verska vzgoja, je zlorabil svoj položaj, ko je dolžnost duhovnika v smislu verske oskrbe in vzgoje opravljal med oškodovankinimi obiski na območju cerkve, kot tudi na njenem domu.