ZDSS-1 člen 34, 34/1, 43, 43/4. ZIZ člen 272, 272/2, 273. ZZ člen 36, 36/1.
razpis prostega delovnega mesta direktorja zavoda - neutemeljena začasna odredba - načelo koneksnosti - prepoved sklenitve pogodbe eni stranki - pravnomočna sodba - prenehanje mandata - razveljavitev razpisa za delovno mesto direktorja
Predlagana začasna odredba ni v funkcionalnem razmerju s tožbenim zahtevkom (načelo koneksnosti), zaradi česar ni primerna za začasno ureditev spornega razmerja med strankama. Predlagana prepoved sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma aneksa k njej presega terjatev iz tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala odpravo sklepa Upravnega odbora toženca o izboru in imenovanju A. A. za direktorja toženca z dne 15. 4. 2025 ter ponovitev postopka izbire kandidata za razpisano delovno mesto direktorja toženca.
Razveljavitev razpisa za izbiro direktorja javnega zavoda in njegova ponovitev je mogoča tudi v primeru razveljavitve sklepa o izbiri in imenovanju direktorja, če je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri (prvi odstavek 36. člena ZZ). Če je razveljavljen sklep o izbiri in imenovanju, mandat direktorju, ki je funkcijo nastopil na podlagi tega sklepa, preneha samodejno na podlagi pravnomočne sodbe, razrešitev torej ni potrebna.
V primeru delnega umika tožbe odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka poteka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu po določbah 154. člena ZPP.
URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 324, 324/5, 338, 338/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-14, 339/1-15, 353, 365, 365-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
sodba na podlagi pripoznave - pomanjkanje pravnega interesa - zavženje tožbe
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nasilje v družini - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - vinjenost na delovnem mestu
Toženka je v dokaznem postopku dokazala nasilje tožnika nad partnerko dne 15. 2. 2024 in tudi več let pred tem, kot tudi, da je bil dne 15. 2. 2024 na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Sodišče prve stopnje sicer ni ugotavljalo, ali je tožnik z očitanim nasilnim ravnanjem nad svojo partnerko izpolnil tudi zakonske znake kaznivega dejanja, vendar to ni bilo potrebno, saj je ugotovilo, da gre za hujšo naklepno kršitev po 2. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kar zadostuje za presojo zakonitosti izredne odpovedi.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da opravljanje dela pod vplivom alkohola predstavlja hujšo kršitev pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere lahko delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če je zaradi te kršitve zaupanje porušeno do te mere, da delovnega razmerja ni več mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Toženka je dokazala, da je tako zaradi tožnikovega nasilnega ravnanja do izvenzakonske partnerke kot alkoholiziranosti na delovnem mestu izpolnjen tudi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1,
Ker sodišče pri sodbi na podlagi pripoznave ne ugotavlja dejstev in opravi preizkus le po tretjem odstavku 3. člena ZPP ter tudi ne uporabi materialnega prava, je obrazložitev sodišča prve stopnje v sodbi zadostna (peti odstavek 324. člena ZPP).
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 153, 154/1, 153/2, 171, 171/1, 179, 179/1. ZVZD-1 člen 12, 12/2. ZDSS-1 člen 38, 38/1. ZPP člen 358, 358-5.
padec z višine - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - delo na višini - soprispevek oškodovanca - denarna renta
Delo, ki ga je opravljala tožnica, tj. spravilo oziroma grabljenje košenine, samo po sebi sicer ni nevarno, vendar pa je to delo v danih okoliščinah na terenu (zaradi brežine ter visokega in izpostavljenega opornega zidu) pomenilo nevarno dejavnost, saj se je opravljalo na višini. Tožnica je padla z opornega zidu, ki je bil na mestu padca visok več kot 3 metre. V sodni praksi je ustaljeno stališče, da opravljanje dela, pri katerem lahko (tudi iz nezakrivljenih razlogov) pride do padca z višine več metrov, pomeni opravljanje nevarne dejavnosti, za katero obratovalec objektivno odgovarja.
Pri presoji soprispevka oškodovanca je odločilno tehtanje med stopnjo povečane nevarnosti in morebitnimi neskrbnimi ravnanji delodajalca ter delavca.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo zahtevek za plačilo rente v višini 141,29 EUR, saj je pravilno ugotovilo, da ni bodočega prikrajšanja oziroma izgube na dohodku. Tožnica od invalidske upokojitve, tj. od 25. 5. 2019 dalje, prejema višji mesečni dohodek, kot ga je imela v času pred poškodbo, ko je v povprečju 7 mesecev na leto delala pri prvi toženki kot sezonska delavka, sicer pa je prejemala socialne transferje.
nagrada in stroški odvetnika - potrebni stroški postopka - utemeljene okoliščine - svobodna izbira odvetnika
Sodišče prve stopnje je tožniku materialnopravno zmotno priznalo potne stroške za prihod na sodišče in stroške urnine za odsotnost iz pisarne za pooblaščenca, ki si ga je tožnik izbral zunaj okrožja sodišča prve stopnje. Ustaljena je sodna praksa, da ti stroški ne gredo stranki samodejno in v vseh primerih, temveč le, kadar to utemeljujejo okoliščine primera. Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v odgovoru na pritožbo ni navedel nobene okoliščine, ki bi utemeljevala izbiro odvetnika zunaj okrožja sodišča (npr. bližina tožnikovemu bivališču, predhodno sodelovanje z odvetnikom, ki upravičuje posebno zaupanje med njima).
Tožnik je tožbo kljub pravilnemu pravnemu pouku, da se tožba lahko vloži v roku 30 dni na Delovno in socialno sodišče, le-to vložil po poteku tega roka.
Sodišče prve stopnje je predlagano začasno odredbo pravilno zavrnilo že iz razloga, ker tožnik ni izkazal verjetnosti obstoja vtoževane odškodninske terjatve zoper toženko.
ZPIZ-2 člen 100, 100/1, 401, 401/1, 401/2, 401/4, 403, 403/3, 403/8. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-3, 34/7, 34/8, 144, 144/1, 210. ZPP člen 287, 339, 339/1.
invalidnina - dodatek za pomoč in postrežbo - gostota zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic - možnost dokazovanja drugačnega dejanskega stanja - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
V osmem odstavku 403. člena ZPIZ-2 je določeno, da zavarovanec, ki je bil do nastanka telesne okvare pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, nima pravice do invalidnine za telesno okvaro iz tretjega odstavka tega člena. V tej zadevi je odločilno zgolj vprašanje pretežnosti zavarovanja, torej ali je bil tožnik do nastanka telesne okvare zavarovan za ožji ali za širši obseg pravic. Tožnik uveljavlja, da sam ni sklenil zavarovanja, torej da se ni prostovoljno vključil v obvezno zavarovanje in da take vključitve kasneje tudi ni odobril. S tem v zvezi je predlagal tudi izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je tak dokazni predlog kot nepotreben zavrnilo. S tem je bila tožniku odvzeta možnost dokazovanja, da je prišlo do napak v zvezi z vključitvijo tožnika v obvezno zavarovanje.
Odločitev o stroških postopka je v takšnem primeru odvisna od odgovora na vprašanje, ali je umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne. V tem sporu gre smiselno za izpolnitev tožbenega zahtevka.
Obstoj delovnega razmerja v razmerju do vključitve tožnika v zdravstveno zavarovanje za nazaj predstavlja predhodno vprašanje ter gre v zvezi s tem za obnovitveni razlog po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZUP.
ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 324, 324/5, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
delna pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - delno zavrženje tožbe - neizkazanost pravnega interesa - zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati - začasna nezmožnost za delo
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
Zahtevek ni nedopusten zahtevek in zato tudi pripoznava začasne nezmožnosti za delo ne more biti nedopustna. Tako ne gre za nedopustno razpolaganje strank in sodišče prve stopnje ni storilo očitane kršitve iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 324, 324/4, 338, 338/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229. URS člen 15.
delna pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - delno zavrženje tožbe - pravni interes - zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati - začasna nezmožnost za delo delavca
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP). Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je zato neutemeljen.
Zahtevek kot ga je priznalo sodišče prve stopnje ni nedopusten zahtevek in zato tudi pripoznava začasne nezmožnosti za delo ne more biti nedopustna. Tako ne gre za nedopustno razpolaganje strank in sodišče prve stopnje ni storilo očitane kršitve iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
zavrženje pritožbe - izčrpana pravna sredstva - nedovoljena pritožba
Pritožnik, ki ne izpodbija ugotovitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, navaja, da sam nima opravljenega pravniškega državnega izpita, da bi lahko nastopal v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi in da ni predložil predloga za dopustitev revizije. Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pravilno zaključilo, da pritožba ni dovoljena, zaradi česar jo je z izpodbijanim sklepom tudi pravilno zavrglo.
III. kategorija invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami
Tožnica za delo na delovnem mestu "farmacevt II" ni zmožna. Je pa s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti, zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami.
ZŠtip-1 člen 3, 3-14, 9, 9/2, 9/3, 13. URS člen 14.
Zoisova štipendija - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravica do štipendije - izplačevanje štipendije
ZŠtip-1 v tretjem odstavku 9. člena med drugim določa, da se štipendija ne more prvič dodeliti za letnik, v katerega je vlagatelj ponovno vpisan, ali v času dodatnega študijskega leta po izteku izobraževalnega programa ali v času podaljšanega študentskega statusa.
Pojem izteka izobraževalnega programa je treba ločevati od pojma zaključka izobraževanja (14. alineja 3. člena ZŠtip-1), ki pomeni zaključek izobraževalnega programa (na izobraževalni ustanovi in pridobitev višje ravni izobrazbe od že pridobljene). Zaključek izobraževanja je torej širši pojem od izteka izobraževalnega programa, saj vključuje tako iztek programa kot tudi pridobitev višje ravni izobrazbe. Dodatno študijsko leto, ki ga študent vpiše po končanem izobraževalnem programu (zaradi pridobitve absolventskega staža) ni leto v okviru izobraževalnega programa, temveč leto po izteku tega izobraževalnega programa.
Tretji odstavek 9. člena ZŠtip-1 ne pomeni neenakopravnega obravnavanja vlagateljev glede na letnik oziroma absolventsko leto, v katerega so vpisani. Načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS ne preprečuje, da zakonodajalec v okviru svojih pristojnosti določa kriterije, po katerih bo podobna dejanska stanja med seboj razlikoval in nanje vezal različne pravne posledice.
ZDR-1 člen 9, 13, 59, 60, 61, 61/2, 62, 62/6, 63, 63/2. URS člen 25, 74. OZ člen 5, 7.
posredovanje delavcev drugemu uporabniku - obstoj delovnega razmerja - prikrajšanje - prejemki iz delovnega razmerja - poslovni model - zloraba - sodba SEU
ZDR-1 v šestem odstavku 62. člena res določa, da uporabnik za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja delavcu za obdobje, ko je delavec pri njem opravljal delo, odgovarja subsidiarno. Vendar pa je, upoštevaje ustaljeno sodno prakso glede posledic zlorab pogodbenih in delovnih razmerij z namenom oškodovanja delavcev pri prejemkih iz delovnega razmerja, treba v tem primeru preseči določbo šestega odstavka 62. člena ZDR-1 in odgovornost druge toženke izenačiti z odgovornostjo delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja.
Umetniški vodja pri kasnejšem odločanju o vlogi tožnice ni bil vezan na število točk, ki jih je predhodni umetniški vodja dodelil navedenima tutistoma za naštete poustvaritve. Za presojo obravnavanega spora je namreč ključno, da niti Pravilnik niti Merila ali kak drug predpis ne določajo, da bi bil (aktualni) umetniški vodja pri vrednotenju umetniških poustvaritev ocenjevanega glasbenega ustvarjalca vezan oziroma bi moral upoštevati število točk, ki jih je predhodni umetniški vodja za taiste poustvaritve dodelil drugima glasbenima ustvarjalcema (četudi sta igrala isti inštrument kot ocenjevani glasbeni ustvarjalec, v isti poustvaritvi in istega dne).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo - šikana
Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje, da je bila tožniku odpoved podana iz šikanoznih razlogov. Pritožbeno sklicevanje na osebna nesoglasja med tožnikom in direktorjem je zgolj pavšalno, pa tudi sicer nedokazano. Tožnik je izpovedal, da nesoglasij "iz oči v oči" med njima ni bilo. Tožniku je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi dejansko podana iz razloga, ki je v njej naveden (kar velja tudi za pisno opozorilo pred odpovedjo).
ZDR-1 člen 6, 8, 24, 200, 200/5. ZJU člen 6, 6-13. ZODPol člen 67.
neizbrani kandidat - diskriminacija - odškodninska odgovornost delodajalca - prekluzivni rok za sodno varstvo - načelo pogodbene svobode - protipravnost
Skladno s petim odstavkom 200. člena ZDR‑1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V primeru kršitve prepovedi diskriminacije je delodajalec kandidatu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava (8. člen ZDR‑1). S sklicevanjem na splošna pravila odškodninskega prava tožnik ne more zaobiti okvira sodnega varstva neizbranega kandidata, kot je določeno v petem odstavku 200. člena ZDR‑1. To je omejeno s prekluzivnim 30-dnevnim rokom, z iztekom katerega preneha pravica uveljavljati odškodnino iz tega naslova. Tožnik je tožbo vložil dne 3. 2. 2023, kar je več kot tri leta po prejemu obvestila strokovne službe toženke z dne 19. 6. 2019.
Utemeljevanje protipravnega ravnanja delodajalca, ki ne sklene pogodbe o zaposlitvi s kandidatom, čeprav ta izpolnjuje natečajne pogoje, ne daje podlage za odškodninsko odgovornost. Delodajalec se lahko prosto odloči, s kom, če sploh, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ker se lahko prosto odloči tudi, da pogodbe o zaposlitvi ne sklene z nobenim od kandidatov, toženka s tožnikom ni bila dolžna skleniti pogodbe o zaposlitvi, četudi ga je izbirna komisija določila kot najprimernejšega kandidata. Razlog za njeno odločitev niti ni pomemben, saj od toženke v nobenem primeru ni mogoče zahtevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi.