ZDR-1 člen 9, 14, 20, 20/3, 73, 73/1, 77, 118, 118/1, 200, 200/1, 200/2, 200/3. OZ člen 2, 3, 86, 86/1, 88, 88/1, 119, 119/1. ZGD-1 člen 270, 270/2, 286, 286/2, 286/2-2, 286/2-3, 283. ZPPOGD člen 4, 4/1, 4/1-7, 4/3. ZPP člen 181, 286, 286/3, 286/4, 287, 287/2, 325, 327, 327/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1.
poslovodja družbe - odpoklic iz krivdnih razlogov - nadaljevanje delovnega razmerja - ničnost pogodbenega določila - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Pogodbena ureditev, po kateri poslovodni delavec po odpoklicu s funkcije (tudi krivdnem) nadaljuje z delovnim razmerjem, ni v nasprotju z moralnimi načeli. Opravljanje dela v delovnem razmerju ni nemoralno. Pogodbeno določilo o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja ne predpostavlja, kot neutemeljeno prikazuje toženka v pritožbi, da bi članica uprave svojo funkcijo opravljala brez zahtevane skrbnosti, pri čemer sodišče prve stopnje tega, ali toženka tožnici (še) lahko zaupa, utemeljeno ni ugotavljalo, saj za odločitev ni bistveno (bistveno bi bilo v primeru, če bi si tožnica prizadevala za reintegracijo na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1).
Tožnici po odpoklicu s funkcije članice uprave, ker ji toženka skladno z veljavnim določilom pogodbe o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe ni zagotovila nadaljevanja delovnega razmerja, delovno razmerje ni zakonito prenehalo.
Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 39. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2021) člen 40. ZDCOPMD člen 3, 5, 6, 6-2. ZDR-1 člen 154.
voznik tovornega vozila - mobilni delavec - delovni čas - plačilo za nadurno delo - nadure
Tožena stranka je v sporu trdila, da je tožnikovo morebitno nadurno delo plačala v okviru postavk stimulacija, nadurno delo in drugi dodatki, vendar v sporu ni uspela dokazati, da je s temi dodatki tožniku plačala opravljeno nadurno delo.
ZPP člen 286, 286/3, 286/4, 287, 287/2, 324, 324/4, 325, 327, 327/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZDR-1 člen 9, 14, 20, 20/3, 73, 73/1, 77, 118, 118/1, 200, 200/1, 200/2. OZ člen 2, 3, 86, 86/1, 88, 88/1, 119, 119/1. ZPPOGD člen 4, 44/1, 4/1-7, 4/3. ZGD-1 člen 268, 268/2, 270, 270/2, 283.
poslovodja - prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - prenehanje funkcije poslovodnega organa - nadaljevanje delovnega razmerja - ničnost določbe pogodbe - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - neposredno sodno varstvo
Čeprav sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrnitve vseh dokaznih predlogov, ne gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodbo kljub temu mogoče preizkusiti, niti za kršitev (drugega odstavka 287. člena ZPP), ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj dejstva, ki jih je toženka dokazovala, za odločitev niso bila bistvena.
Upoštevaje, da toženka ni uveljavljala, da niso bili izpolnjeni pogoji, določeni v pogodbi o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje, da tožnik ne bi bil upravičen do nadaljevanja delovnega razmerja po odpoklicu s funkcije na drugem delovnem mestu, pogodbe o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje ni izpodbijala (na primer zaradi napak volje), niti ni zatrjevala, da bi bila pogodbena določba nejasna, je za odločitev bistveno le vprašanje, ali določba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, da bi bila nična (prvi odstavek 86. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 88. člena OZ in 14. členom ZDR-1).
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/8. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/2. ZPP člen 236, 237, 237/1.
ocena delovne uspešnosti - kriteriji
Delo tožnice je bilo nestrokovno in nenatančno. Osnutki so bili neustrezni, potrebno je bilo več popravkov oziroma jih je bilo potrebno napisati na novo. Pogosto so se pojavljale napake v imenih, opravilnih številkah in zapisu besedila. Pri delu ni bila samostojna, čeprav je zasedala delovno mesto, na katerem se je pričakovalo samostojno preučevanje najtežjih zadev, dodeljevalo pa se ji je spise povprečne in lažje zahtevnosti, ni znala povezovati znanja različnih delovnih področij, imela pa je tudi neprimerno komunikacijo s sodelavci ter neustrezen odnos do uporabnikov. Navedene ugotovitve utemeljujejo podajo ocene nezadovoljivo, kar pomeni opravljanje dela pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja.
odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - degenerativne spremembe - poškodba pri delu
Zdravstvene težave tožnika, ki so se pojavile kasneje (osem mesecev po škodnem dogodku), niso v vzročni povezavi s poškodbo pri delu, oziroma jih ni mogel sprožiti sunkovit gib oziroma dvig, v katerem je tožnik utrpel lažjo poškodbo - sindesmolizo vezivnega stika med ključnico in lopatico. Zaradi nepodane vzročne zveze z nezgodo pri delu je sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je posledica tožnikove degenerativne bolezni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opis kršitve - zavrnitev dokaznega predloga - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Odpovedni razlog iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je obrazložen skladno s 87. členom ZDR-1. Toženka je v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi podala ustrezen in zadosten opis tožnikovega ravnanja, iz katerega so razvidne konkretne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in zakonski znaki kaznivih dejanj, ki jih izpolnjujejo očitane kršitve. Tožnik tako ni mogel biti v dvomu, katera konkretna ravnanja mu toženka očita oziroma pred čem se brani, saj so posamezni historični dogodki v obrazložitvi izredne odpovedi opredeljeni tako vsebinsko kot časovno.
ZDR-1 vsebine pojma "hujša kršitev" ne opredeljuje, gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. V skladu s slednjo je za presojo, ali je podana hujša kršitev delovnih obveznosti, pomembno, kakšnega pomena je, tako za delodajalca, kot za delavca, obveznost, ki jo je delavec kršil.
Tožnikovo izrekanje navedenih izjav, ki jih ni zanikal, predstavlja neprimeren in nespoštljiv odnos do neposredno nadrejene, kar je kršitev dolžnosti po spoštljivosti v odnosih s predstojniki, drugimi javnimi uslužbenci in podrejenim osebjem iz 3. točke 5. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev. Vsebina izjav, četudi so bile le-te v zvezi s službenimi zadevami, nakazuje na nedirektno (posredno) grožnjo z izgubo zaposlitve oziroma položaja, zato jih ni mogoče razumeti kot zgolj izražanje nestrinjanja z načinom izvedbe javnega naročila ali kot kritiko ravnanja nadrejenih.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/3. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 135, 140, 178. ZPIZ-1 člen 194. Pravilnik o delovni knjižici (1990) člen 15.
sorazmerni del starostne pokojnine - računanje zavarovalne in pokojninske dobe - gostota pokojninske dobe - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Ker je tožnik dopolnil zavarovalno dobo po zakonodaji Republike Slovenije in Bosne in Hercegovine, se na podlagi določbe prvega odstavka 20. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino pri uveljavitvi, ohranitvi ali ponovni pridobitvi pravice do dajatev ti seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in kako se upošteva zavarovalna doba, pa določa zakonodaja pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil to zavarovalno dobo.
Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 11, 11/5, 11/6, 15, 15/1. ZUJIK člen 83, 83/1, 87, 87/2. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 85, 85/2.
plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - odmerna odločba - zakonske zamudne obresti
Sodišče o plačilu zakonskih zamudnih obrestih še ni odločalo. Priznalo je zgolj pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, izdajo odmerne odločbe in (morebitno) plačilo zakonskih obresti pa naložilo tožencu. Sodišče o plačilu zakonskih zamudnih obresti še ni odločilo, ker mora toženec predhodno ugotoviti, ali tožnica sploh izpolnjuje preostale pogoje za plačilo prispevkov.
ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2, 63/2-1. ZPP člen 287, 287/2.
III. kategorija invalidnosti - omejitve pri delu - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da je potrebno bolj jasno določiti omejitve v zvezi z opravljanjem drugega ustreznega dela in je zaradi tega tudi poseglo v odločitev toženca. Ni pa ugotovilo izgube delovne zmožnosti oziroma predpisanih pogojev za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, zato je v tem delu tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Pravno podlago za odločitev predstavlja prvi odstavek 159. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če se pravda končna s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno, vsaka stranka krije svoje stroške. Upoštevaje, da se v sodni poravnavi tožnik in toženka nista dogovorila za plačilo stroškov, tožnik do (višjih) stroškov ni upravičen.
nagrada in stroški za izvedensko delo - dopolnitev izvedenskega mnenja - študij spisa - pripombe strank na izvedensko mnenje
Nagrada za študij spisa je bila že zajeta v nagradi za osnovno izdelano mnenje, pri tem pa ne gre za časovno oddaljenost med izdajo osnovnega in dopolnilnega mnenja, da bi bilo potrebno ponovno študiranje spisa kot samostojno opravilo. Seznanitev s pripombami ne dosega pravnega standarda študija spisa, gre za akt v sklopu opravila podaje dopolnilnega mnenja, pripomb pa ni mogoče šteti kot dodatne dokumentacije.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 11, 11/1, 14, 20, 20/1, 30, 30/3, 46, 46/1,. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2, 12, 12, /2, 12/2-4, 42, 42a. DZ člen 183, 184. ZPIZ-2 člen 7, 7-12, 57, 57/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-5. URS člen 14, 56, 56/1. KOP člen 3, 3/1. ZSV člen 27. ZDoh-2 člen 23, 29.
družinska pokojnina - lastni dohodek družine - denarna socialna pomoč - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - ustavnoskladna razlaga
Zaključek sodišča prve stopnje, da se družinska pokojnina kot periodični dohodek šteje v lastni dohodek družine, ni pravilen. Dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev, so taksativno določeni v 12. členu ZUPJS. Pri razlagi in uporabi te določbe treba upoštevati tudi njeno vključenost ter povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega sistema in hkrati z namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086036
ZPP člen 8. ZJU člen 147, 149, 149/1, 149/1-3, 150.
premestitev na drugo delovno mesto - uradniško delovno mesto - razlogi za premestitev - obstoj utemeljenega razloga - učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Pri sodni presoji zakonitosti premestitve zaradi delovnih potreb je bistveno, da toženka dokaže, da dejansko obstojijo razlogi premestitve, kot so navedeni v odločbah toženke (sklep o premestitvi, sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja). Ti morajo biti resnični in ne navidezni.
Tožnik je prejemal del plače iz naslova horizontalnega napredovanja le za omejen čas, dokler niso bili urejeni kriteriji za plačilo stimulacije, zato je toženka z uvedbo teh kriterijev utemeljeno prenehala plačevati delovno uspešnost iz naslova napredovanja in plačuje le še delovno uspešnost iz naslova stimulacije.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - grožnja - zagovor delavca - izguba zaupanja - seznanitev s kršitvijo
Toženka je omogočila zagovor pred izredno odpovedjo skladno z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1, saj je historični dogodek, ki je bil podlaga za izredno odpoved, zadosti konkretiziran, da je tožnik vedel, na kaj se očitki nanašajo.
Tožnik vztraja, da se vodje ni nameraval fizično lotiti, vendar pa je odločilno, kakšno je bilo njegovo ravnanje videti navzven; po prepričanju in ravnanju navzočih je bilo očitno videti takšno, da bi lahko eskaliralo v fizično nasilje.
Čeprav delavec v času pripravljenosti opravi kakšno delovno nalogo, se ta čas ne šteje za nadurno delo, ampak v delovni čas, za katerega pa je tožnik prejel polno plačilo.
Če je podano očitno nesorazmerje med uspehom obeh strank, ni podlage za odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (2005) člen 4. URS člen 22. ZPP člen 8, 353, 358, 358-5. ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 179. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - poškodbe hrbtenice - omejena gibljivost hrbtenice - vpliv prejšnjih degenerativnih sprememb na višino odškodnine - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dvigovanje bremen
Zaradi protipravnih opustitev tožene stranke, ki pomenijo kršitev 5. člena ZVZD-1 in 4. člena Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, in ki so vplivale na nastanek škodnega dogodka, je podana krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke. K tožničinim težavam z ledveno hrbtenico pred škodnim dogodkom ni (izključno) prispevalo dvigovanje bremen (oskrbovancev) oziroma delo pri toženi stranki odrejeno v nasprotju s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
Ker je bila tožnica pretežni del zavarovalne dobe zavarovana za ožji obseg pravic, ji je na podlagi prvega odstavka 401. člena ZPIZ-2 starostna pokojnina pravilno odmerjena brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz prvega odstavka 36. člena ZPIZ-2.
Beseda "pretežen" se uporablja za opis nečesa, kar ima prevladujoč značaj oziroma v numeričnem zapisu znaša najmanj 51 %.
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
nagrada za pripravljalno vlogo - nepotrebnost - priznanje pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje toženki utemeljeno ni priznalo stroškov za vlogo z dne 25. 1. 2024, s katero je sodišču posredovala povratnico. Toženka je na vlogi navedla, da jo je neposredno vročila tožniku, tožnik ni prerekal prejema vloge, potrdilo o vročitvi bi lahko v spis vložila tudi na prvem naslednjem naroku za glavno obravnavo, zato vloga z dne 25. 1. 2024 ni bila potrebna (prvi odstavek 155. člena ZPP).