Vprašanje ugotavljanja invalidnosti in s tem I. kategorije invalidnosti je potrebno presojati po določbah ZPIZ-2, vprašanje zaposljivosti pa je potrebno presojati upoštevaje določbe predpisov, ki urejajo zaposlovanje brezposelnih oseb oz. invalidov. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi že ugotovitev, da tožnik ni zaposljiv pomenila, da je pri njemu podana I. kategorija invalidnosti.
prepozna tožba - rok za vložitev tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožnici je bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena že 27. 2. 2024. Takrat se je tožnica seznanila z odpovedjo in razlogi zanjo. Zato je od naslednjega dne po vročitvi odpovedi pričel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe. Ker je tožnica tožbo vložila šele 24. 12. 2024, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (prvi odstavek 274. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00086205
Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. KPJS člen 46, 46/2, 46/3. ZObr člen 97e. ZPP člen 347, 347/2.
vojak - delovni čas - plačilo razlike v plači - vojaško urjenje - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU - neuporaba direktive EU - pritožbena obravnava - vojaška operacija
V primeru gradbenih del ni šlo za usposabljanje oziroma urjenje niti za vojaško operacijo v pravem pomenu besede. Gre za primerljivo delo, kot ga opravljajo gradbeni delavci, z edino razliko, da so objekti in površine v upravljanju Slovenske vojske. Za takšno delo (dejavnost) izjema od direktive ne more biti (ni) podana. Ker se direktiva uporablja, se ves čas pripravljenosti šteje v delovni čas in je tožnik upravičen do zahtevane razlike v plači.
Vojaška operacija v pravem pomenu besede zajema tiste operacije, ki zaradi teže ali izrednosti preprečujejo načrtovanje delovnega časa oziroma bi spoštovanje zahtev navedene direktive med operacijo pomenilo precejšnje tveganje za njen uspeh in katere izvedba bi bila ogrožena, kar se nanaša na primer na vojaško posredovanje, bojno delovanje, bitke.
vdovska pokojnina - datum začetka izplačevanja - starostna pokojnina - smrt zavarovanca
Za razsojo je ključno, da je tožnica poleg svoje že priznane pravice do starostne pokojnine, upravičena še do dela vdovske pokojnine. Gre torej za vdovsko pokojnino (oziroma njen del). V tem primeru je ključno, od kdaj dalje se izplačuje vdovska pokojnina (oziroma njen del). V tej zadevi se tožnici del vdovske pokojnine izplačuje od prvega dne po smrti zavarovanca.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 17, 17/3, 62, 62/6, 200, 200/3. URS člen 2, 22, 25, 33, 74. OZ člen 619, 648. ZPP člen 206, 206/6, 358, 358-5. ZUTD člen 167.
poslovni model - zloraba - obstoj delovnega razmerja - prikrajšanje - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - sodba SEU - božičnica - evidenca opravljenih ur dela - posredovanje delavcev drugemu uporabniku
Nepretrgane, več kot dveletne vključitve tožnika v organiziran delovni proces toženke namreč ni mogoče razlagati drugače, kot da trajno opravlja delo zanjo. Tožnik je bil dolžan opravljati delo voznika vlačilca, to pa je lahko opravljal zgolj tako, da je bil ob pomoči (nezakonitega) posredovanja njegovega formalnega delodajalca z vsemi elementi delovnega razmerja vključen v organiziran delovni proces pri toženki, saj je to delo opravljal na njenem kontejnerskem terminalu. Kot dejanska delodajalka je bila toženka dolžna tožniku zagotoviti takšen plačni položaj, kot ga je priznavala svojim delavcem.
Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2) ne določa posebnih zahtev glede velikosti hišnega predalčnika; v smislu tretjega odstavka 43. člena ZPSto-2 ni bila toženka nikoli obveščena o njegovi neustreznosti. V 43. členu ZPSto-2 predpisane zahteve glede hišnega predalčnika (označitev, vzdrževanje, namestitev, dostop) niso pomembne za presojo fikcije vročitve sodne pošiljke.
URS člen 14, 22. OZ člen 179. ZPP člen 7, 214, 358, 358/5, 358/6. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - povprečna neto plača kot merilo za primerjavo prisojenih odškodnin - preiskovalno načelo
Višina povprečne neto plače, ki predstavlja podlago za primerjanje zneskov odškodnin v različnih časovnih obdobjih, je le orientir, slednjega pa je sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo, ne glede na to, da je prisojene zneske zaokrožilo.
Po zvišanju odškodnine za nepremoženjsko škodo celotna prisojena odškodnina (31.900,00 EUR oziroma 21,44 povprečnih neto plač v času sojenja) ustreza vsem individualnim značilnostim konkretne zadeve, obenem pa je v skladu z načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine ustrezno umeščena med druge primere sodne prakse (179. člen OZ).
zdravljenje v tujini - napotnica - ambulantno zdravljenje
Za razsojo je ključen odgovor na vprašanje glede vsebine napotnice napotnega zdravnika v Republiki Sloveniji do bolnišničnih in specialistično ambulantnih zdravstvenih storitev ter kakšne zdravstvene storitve so bile pri tožnici izvedene v tujini. Priznati je namreč mogoče le zdravstvene storitve v okviru izdane zdravstvene napotnice.
V sodnem postopku je sodišče ugotavljalo dejstva, ki med strankama v predsodnem postopku niso bila sporna.
stroški postopka - kolektivni delovni spor - načelo krivde
Ker odločitev o povrnitvi stroškov postopka temelji na prvem odstavku 158. člena ZPP in ne na načelu krivde (156. člen ZPP), so pritožbene navedbe, da stroški niso nastali po predlagateljevi krivdi, brezpredmetne.
Namen desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 je izključno v tem, da eden od staršev zakonsko določen dodaten odmerni odstotek, ob sporazumnem dogovoru, dejansko koristi. Tožnik je do priznanja dodatnega odmernega odstotka upravičen, ker odmernega odstotka ni koristila mati in sta se s tožnikom o načinu koriščenja tudi sporazumela.
Predlagatelj niti v umiku predloga niti v pritožbi ne navaja, da bi do umika predloga prišlo iz razloga, ker bi nasprotna udeleženka zahtevek izpolnila. Drugi razlogi, ki so pripeljali do odločitve za umik predloga, pa niso pomembni.
vrednost storitve po Odvetniški tarifi - vrednost spornega predmeta - nagrada za zastopanje na naroku - napačna odmera - stroški postopka
Toženki so bili za narok dne 5. 2. 2025 stroški odmerjeni upoštevaje napačno vrednost spornega predmeta in po napačni tarifni postavki. Na tem naroku se ni obravnavala glavna stvar oziroma se niso sprejemali dokazi, zato ni bilo podlage za odmero po 3.a točki tar. št. 16 OT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00086086
ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/3. URS člen 158. ZPP člen 3, 3/3, 3/3-1.
načelo pravnomočnosti - izredna pravna sredstva - I. kategorija invalidnosti - izločitev drugostopenjskega sodnika - neprava obnova postopka - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe - dopustnost sodne poravnave
Ne gre za stanje, da dokaz (specialistični izvid, na katerega se sklicuje tožnik) ne bi bil upoštevan pri odločanju toženca, niti, da bi prišlo pri odločanju do zaznavne napake, pri odločitvi o pravici ali njenem obsegu. V tem primeru torej niso izpolnjeni pogoji po 183. členu ZPIZ-2 za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe toženca.
V tem primeru gre za odločanje o pravicah iz invalidskega zavarovanja v zvezi z zahtevo za nepravo obnovo postopka, zato poravnava glede na 1. točko tretjega odstavka 3. člena ZPP ni možna.
Zahteva tožnika za izločitev sodnice, ki jo je podal šele v pritožbi zoper izpodbijano sodno odločbo, je prepozna in jo pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2013) člen 14. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/5. ZPP člen 8, 259, 262, 286, 286/3. ZSPJS člen 17, 17/1. ZDR-1 člen 6, 6/1.
učitelj - ocena delavca - diskriminacija - trditveno breme
Ocene sodelavcev ne morejo dokazovati, kako je delo opravljala tožnica, niti same po sebi ne dokazujejo diskriminacije tožnice. Tožnica ni zadostila trditvenemu bremenu glede obstoja diskriminacije. Trditveno breme glede navedenega je na delavcu, ki pa mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, ampak tudi, da je razlog neenake obravnave ena od okoliščin iz prvega odstavka 6. člena ZDR‑1.
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka (predlagatelj), ki umakne tožbo (predlog), nasprotni stranki (nasprotnemu udeležencu) povrniti stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka (nasprotni udeleženec) izpolnila zahtevek. Predlagatelj ne v umiku predloga ne v pritožbi ne navaja, da bi do umika predloga prišlo iz razloga, ker bi nasprotna udeleženka zahtevek izpolnila. Drugi razlogi, ki so pripeljali do odločitve za umik predloga, pa niso relevantni.
ZOA člen 2, 2/4, 12, 12/2, 15, 15/2. ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/3. ZPP člen 8, 214, 214/3, 285.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - osebna asistenca - sodba presenečenja - načelo odprtega sojenja
Iz poteka postopka, kot ga je razbrati iz zapisnika naroka za glavno obravnavo in ostalih podatkov v spisu, ne izhaja, da bi bila tožnica zavedena z materialno-procesnim vodstvom in zavzetimi stališči predsednika senata v okviru načela odprtega sojenja.
Toženka kot izvajalec osebne asistence izvaja osebno asistenco za najmanj deset uporabnikov (drugi odstavek 12. člena ZOA), zato se tožnica na načelni ravni utemeljeno zavzema za to, da bi jo morala toženka vsaj poskusiti prerazporediti na izvajanje del osebne asistence k drugemu uporabniku. Ob tem pa zanemari, da je toženka odpovedni razlog (poslovni razlog) dodatno utemeljila z nadaljnjo okoliščino, zmanjšanjem števila uporabnikov osebne asistence.
OZ člen 352, 367, 367/2. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 129. ZD člen 41. URS člen 125. ZS člen 3.
odškodninska odgovornost delavca - pravnomočna kazenska sodba - absolutni zastaralni rok - učinkovito sodno varstvo - pravica dostopa do sodišča - oprostilna kazenska sodba - začetek teka roka - vodilni delavec - napotitev oškodovanca na pravdo
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo pravilo iz 367. člena OZ v povezavi s 129. členom ZKP s tem, da je začetek tega roka vezalo na sam nastop pravnomočnosti kazenske oprostilne sodbe, in ne na datum seznanitve tožnice s pravnomočno sodbo in napotitvijo na pravdo.
Tožnica bi lahko tožbo v zvezi s terjatvijo, s katero je bila napotena na pravdo, vložila pri pristojnem sodišču že ves čas trajanja kazenskega postopka; ni mogoče šteti, da je bila seznanjena s tem, da lahko vloži tožbo, šele tedaj, ko je bila s premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo oziroma k vložitvi tožbe na delovno sodišče.