pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo - vključitev v obvezno zavarovanje - podjetnik posameznik - prijava v zavarovanje - podlaga za vključitev v zavarovanje - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Tožnica je v času od vključno 19. 7. 2023 dalje že vključena v obvezno zavarovanje. V primeru, da je vključena v zavarovanje tudi na podlagi prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, bi bila tako vse do 2. 8. 2023 vključena v zavarovanje po dveh pravnih podlagah. Za odločitev je ključno dejstvo, razvidno iz dopisa ZZZS z dne 19. 11. 2024, da je ZZZS prejel prijavo v zavarovanje s strani zavezanke (tožnice) dne 30. 8. 2023, z datumom prijave v zavarovanje z dnem 19. 7. 2023 dalje, in sicer po podlagi 005. Ob ugotovitvi, da je bila tožnica od 19. 7. 2023 dalje vključena v socialna zavarovanja kot s. p., tožnici pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo preneha z 19. 7. 2023.
status zavarovanca - vpis v matično evidenco zavarovancev pri zpiz - vpis v sodni register
Zmoten je pritožbeni očitek, da je potrebno pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca PIZ upoštevati razlog, ki je tožnika vodil do vpisa družbeništva in poslovodstva v poslovni register. Namen vpisa oziroma razlogi, ki so pripeljali do vpisa tožnika kot družbenika in poslovodje v sodni register, ne morejo vplivati na nastanek socialnopravnega razmerja, ki glede na zakonska določila nastane ex lege. Ključen je hkratni status družbenika in poslovodne osebe, ki sam po sebi pogojuje nastanek zavarovalnega razmerja, zaradi česar gre za zakonito ugotovljeno lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti.
ZDR-1 člen 20, 73, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pristojna oseba za podajo odpovedi - zagovor delavca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Dejstvo, da sodišče prve stopnje tožnikovih kršitev ni opredelilo po 1. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (temveč po 2. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1) ne pomeni, da takšne okoliščine v smislu prvega odstavka 109. člena ZDR-1 niso podane.
V okoliščinah konkretnega primera ni pomembno, kdo je izdal in tožniku vročil pisno seznanitev in vabilo na zagovor v zvezi z nameravano izredno odpovedjo, temveč je odločilno, da so bili izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 85. člena ZDR-1 s tem, da je bil tožnik pisno seznanjen z očitanimi kršitvami in mu je bil omogočen zagovor v roku najmanj treh delovnih dni.
Pri nepravi spremembi tožbe je enotno tudi stališče sodne prakse, da se zastaranje kasneje zvišanega zahtevka pretrga z vložitvijo osnovnega zahtevka. Spremenjen oziroma obruten del tožbenega zahtevka tako ni zastaran, saj je bilo s pravočasno vložitvijo tožbe zastaranje pretrgano tudi zanj (365. člen OZ). Upoštevaje navedeno je toženka neutemeljeno ugovarjala tudi zastaranje zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od s spremembo tožbe povečanih glavnic, pri čemer pa je ta ugovor neutemeljen že zato, ker je tožnik plačilo zakonskih zamudnih obresti ves čas, torej tudi s spremembo tožbe zahteval zgolj od neto zneskov.
ZDR-1 člen 13, 13/2, 55, 55/6, 56, 200, 200/3. ZPP člen 365, 365-2, 365-3.
zavrženje tožbe - zamuda prekluzivnega roka - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - faktično delovno razmerje - elementi delovnega razmerja
V zadevi ne gre za spor v zvezi s t. i. transformacijo, pri katerem se ugotavlja, ali je prišlo do zlorabe instituta pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki naj bi ob pravilu sklepanja pogodb za nedoločen čas predstavljala izjemo, temveč za spor v zvezi z obstojem dejanskega (faktičnega) delovnega razmerja, v katerem se ugotavlja, ali ima razmerje med strankama elemente delovnega razmerja. V takem primeru so zaradi določb drugega odstavka 13. člena ZDR-1 dejstva pomembnejša od formalne oblike sodelovanja, zato je mogoča sodna ugotovitev obstoja delovnega razmerja.
URS člen 25. ZDR-1 člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 370, 370/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - absolutna bistvena kršitev določb postopka - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pravnega sredstva - tehtanje pravic
Glede na to, da iz sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, da bi obravnavalo očitke toženke, da je tožnik kršil pravila evidentiranja delovnega časa, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker bi moralo pritožbeno sodišče samo prvič obravnavati očitke glede kršitve evidentiranja delovnega časa, je bilo treba zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. S tem, ko bi pravno odločilno dejstvo prvič ugotavljalo pritožbeno sodišče, bi strankama onemogočilo preverjanje pravilnosti le-tega pred instančnim sodiščem (drugi odstavek 370. člena ZPP), kar bi pomenilo poseg v ustavno pravico strank do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).
ZZVZZ člen 23, 44c, 44c/2, 44c/2-2. Odredba o seznamu zdravstvenih storitev, za katere se zahteva predhodna odobritev (2014) člen 2, 2-6. ZDSS-1 člen 75.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - napotnica - delno zavrženje tožbe - odobritev zdravljenja
Pri tožniku je bila v Republiki Avstriji opravljena preiskava, in sicer MR glave s kontrastom. Gre za uporabo naprave za slikanje z nuklearno magnetno resonanco za klinično uporabo in za uporabo take naprave je potrebna predhodna odobritev. Ker tožnik ni dobil predhodne odobritve, to pomeni, da tudi ni upravičen do povračila stroškov za pregled. Predhodna odobritev je pogoj za uveljavljanje pravice do povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme (2. alineja drugega odstavka 44.c člena ZZVZZ). Seznam zdravstvenih storitev iz navedene alineje določi minister, pristojen za zdravje. S tem v zvezi je bila izdana Odredba o seznamu zdravstvenih storitev, za katere se zahteva predhodna odobritev.
Glede pritožbenih navedb, da višina zneskov ni realna, je bistveno, da gre tukaj za vrednotenje storitev, ki se opravljajo v okviru javne zdravstvene mreže. Tožnik je povračilo uveljavljal na podlagi 44.c člena ZZVZZ in toženec je izpodbijano odločbo izdal upoštevaje že citirano določbo, po kateri se povrne znesek v višini povprečne cene teh storitev, opravljenih v Republiki Sloveniji v okviru javne zdravstvene mreže.
Glede priznanja prevoznih stroškov, vinjet, parkiranja in nakupa zdravil v Avstriji pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da toženec o teh stroških z izpodbijano odločbo ni odločil. V tem primeru sodišče ni imelo pravne podlage, da bi samo odločilo o stroških, ki jih tožnik uveljavlja šele pred sodiščem. V nasprotnem primeru bi namreč prevzelo pristojnosti, ki jih ima toženec.
Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2024 (2024) člen 1. ZPIZ-2 člen 30, 30/1, 32, 32/2, 36, 36/1, 37, 37, 45, 45/1, 47, 47/1, 49, 49/1, 137, 137/1, 140, 140/2, 400, 400/3. ZPP člen 287, 287/2. ZMEPIZ-1 člen 45, 45/1, 45/1-3, 87.
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine (prvi odstavek 45. člena ZPIZ-2). Ta se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje (prvi odstavek 30. člena ZPIZ-2).
Pokojninska osnova tožnice za 24-letno mesečno povprečje osnov znaša 989,56 EUR in je nižja od najnižje pokojninske osnove, ki znaša 1.202,54 EUR. Toženec je zato tožnici pokojnino pravilno odmeril v višini 64,86 % od najnižje pokojninske osnove.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 365, 365-2.
stroški postopka - uspeh strank v postopku
Samo iz razloga, da je bila tožba potrebna, ni tožnik upravičen do povračila vseh stroškov postopka, saj je povračilo odvisno od njegovega uspeha v sporu. Tožnikov uspeh je 82 %, toženkin uspeh je 18 %.
ZUP člen 260, 260-1, 261. ZDSS-1 člen 58, 58/2, 81, 81/3.
obnova upravnega postopka - novo dejstvo in dokaz
Za odločitev v tej zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali pomeni sklep sodišča Psp 102/2010 z dne 28. 8. 2024 in sodba sodišča Ps 260/2023 z dne 4. 3. 2024 za nov dokaz oziroma novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Določeno je, da postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) se obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Za nov dokaz samo takšen dokaz, ki je obstajal že pred izdajo dokončne odločbe, vendar ni bil znan, ker se zanj ni vedelo. Možnost uporabe tega dokaza je nastala pozneje, ker se je zanj izvedelo oziroma se je nov dokaz našel šele po končanem upravnem postopku. V tej zadevi je bila sodna odločba izdana po dokončnosti upravne odločbe. Glede na navedeno v tem primeru ne gre za nov dokaz.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00089545
ZDR-1 člen 159, 160. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1, 19/1-a, 19a/1-a-1. URS člen 14.
dopust - panožna kolektivna pogodba - policist - objektivni kriterij - subjektivni kriterij - akt o sistemizaciji delovnih mest - jezikovna razlaga - določitev števila dni letnega dopusta
Jezikovna razlaga 1. alineje a) točke prvega odstavka 19.a člena Kolektivne pogodbe za policiste nakazuje, da določba vsebuje dva vsebinska pogoja, ki se med seboj dopolnjujeta: formalni pogoj - delavec mora biti razporejen na delovno mesto, ki je v aktu o sistemizaciji določeno kot specifično, torej kot tisto, za katero se zahtevajo posebna znanja in spretnosti in na katerih je delavec izpostavljen večjim obremenitvam in nevarnostim; dejanski pogoj - delavec mora delo na takšnem delovnem mestu dejansko opravljati več kot devet mesecev v letu. Pogoja sta kumulativna, šele njuna skupna izpolnitev daje pravico do dodatnih dni letnega dopusta po tej določbi. Tožnik na specifično delovno mesto ni bil razporejen, zato pri njem prvi pogoj ni izpolnjen.
ZST-1 točka 2.3.a. URS člen 14, 22, 23, 25. ZST-1 člen 10, 10/1.
ugovor zoper plačilni nalog - taksna obveznost - taksna oprostitev - načelo enakosti - namen določbe - uveljavljanje sodnega varstva
Oprostitev plačila sodne takse v individualnih delovnih sporih premoženjske narave velja le za delavca kot tožnika. Zakonodajalec torej zavestno omejuje oprostitev le na aktivno stran - delavca, ki uveljavlja svoje pravice. Namen oprostitve, kot izhaja tudi iz obrazložitve k navedeni taksni tarifi, je olajšati dostop do sodišča delavcu kot šibkejši stranki postopka, ki bi ga sicer plačilo takse lahko odvrnilo od vložitve tožbe. Razlaga, po kateri bi bila oprostitev razširjena tudi na delavca kot toženca, bi presegla zakonodajalčev namen, saj takrat delavec ne sproža postopka in ni v nevarnosti, da bi ga taksa odvrnila od uveljavljanja sodnega varstva.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00089555
ZZZ-1 člen 38a, 38a/1, 38a/2, 38a/3. ZJU člen 152, 152b. URS člen 14, 14/2, 23, 49, 50. OZ člen 252. ZST-1 člen 10, 10/1. ZST-1 točka 2.3.a. ZPP člen 227.
pogodbena kazen - diplomat - mirovanje pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - namen zakonodajalca - ustavno načelo enakosti pred zakonom - taksna obveznost - avtonomija pogodbenih strank
Za odločitev v obravnavani zadevi je odločilno le, ali tožnica od toženca uveljavlja plačilo pogodbene kazni v skladu z 38.a. členom ZZZ-1. Dejstvo, ali je tožnica morda z drugimi diplomati sklenila drugačen dogovor kot s tožencem, ni pravno odločilno.
Primerjana položaja diplomatov in drugih javnih uslužbencev sta že v osnovi različna, v bistvenem pa se razlikujeta tudi glede na predmet pravnega urejanja. V takšnem primeru ni mogoče ugotoviti neskladja s splošnim načelom enakosti pred zakonom v smislu drugega odstavka 14. člena Ustave.
Pogodbena kazen, kot je določena v 38.a členu ZZZ-1, ni nesorazmerno visoka, in upošteva ekvivalentnost obveznosti in dajatev ter tudi specifiko delovnopravnih razmerij. OZ v 252. členu določa, da sodišče zmanjša na dolžnikovo zahtevo pogodbeno kazen, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka. Ta določba temelji na načelu pogodbene volje strank (pogodbeno dogovorjene kazni, kjer stranki sami določita višino ali način izračuna pogodbene kazni). V obravnavani zadevi pa gre za zakonsko in ne pogodbeno določeno višino kazni, ki takšno ekvivalenco obveznosti dejansko že inherentno upošteva na ustavno skladen način. Morebiten poseg v višino pogodbene kazni, ki je določena s prisilno pravno normo (in torej ne gre več za avtonomno voljo strank), bi zato pomenil samovoljen in arbitraren poseg v zakonsko določeno obveznost, zato sodna moderacija po pravilih, ki veljajo za znižanje pogodbene kazni po OZ (252. člen), ni mogoča.
Toženka ni dokazala, da bi tožnica samovoljno in brez pojasnila zapustila delovno mesto in s tem kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Zato ni podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Ker tožnik zoper prvostopenjski upravni akt, ki je bil izdan pred vložitvijo tožbe, ni vložil pritožbe in je ta akt postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo. O odmeri tožnikove pokojnine namreč že obstaja pravnomočna upravna odločba. Določba 75. člena ZDSS-1 dopolnjuje določbo prvega odstavka 274. člena ZPP. Tudi upoštevaje navedeno določbo se tožba zavrže v primeru, če je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno.
odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - predpostavke odškodninske odgovornosti - izključitev protipravnosti - samovoljno ravnanje
Morebitne napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. V tej zadevi nikakor ni šlo za samovoljno, nezakonito oz. arbitrarno ravnanje toženca oziroma pri njem zaposlenih delavcev in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe o protipravnem ravnanju toženca neutemeljene.
ZPPOGD člen 1. URS člen 2, 15, 22, 34. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-a. ZDR-1 člen 74, 89, 89/1, 89/1-2, 91, 91/3. ZPP člen 181.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - razlog nesposobnosti - predlog za oceno ustavnosti - pristojnost delovnega sodišča - statut delniške družbe (d. d.)
Novejša sodna praksa šteje, da je v zvezi s presojo zakonitosti odpovedi bistveno vprašanje, ali je odpoved učinkovala ali ne; da se učinkovanje nanaša na (pravno in dejansko) podlago odločitve, ne pa na predmet odločitve in da če sodišče ugotovi, da je odpoved nezakonita, je podana podlaga za ugotovitev, da delovno razmerje na podlagi odpovedi ni prenehalo oziroma da še vedno traja. Načeloma torej velja, da je le izrek o ugotovitvi razmerja predmet dopustnega odločanja v skladu s 181. členom ZPP, ne pa tudi odločanje o tem, ali je odpoved nezakonita. Vendar pa je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi glede na okoliščine primera (specifičen položaj, ko je tožnik sprejel ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi z dne 3. 2. 2023, zato mu z nezakonito odpovedjo delovno razmerje pri toženki ni prenehalo in je obstajalo še do 30. 11. 2024) in dikcijo tretjega odstavka 91. člena ZDR-1, po katerem se "v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem", ustrezno ugodilo postavljenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi in njeno razveljavitev ter razvezo novo podpisane pogodbe o zaposlitvi.
Ni utemeljen predlog toženke za prekinitev postopka in predložitev zadeve v presojo ustavnosti Ustavnemu sodišču, saj je le na splošno zatrjevala protiustavnost določb 74. in 89. člena ZDR-1, ki urejata pravni položaj vodilnih delavcev in razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Toženka ne navaja, s katero določbo ustave je v neskladju stališče, da statut d. d. ni prisilni predpis iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zgrešeno je stališče toženke, da je bila zaradi navedenih določb v situaciji, ko ni mogla postopati zakonito. Kogentne določbe zakona, ki dopuščajo odpoved pogodbe o zaposlitvi le v zakonsko predvidenih primerih, niso v neskladju z ustavo.
Položaj vodilnih delavcev za razliko od položaja poslovodnih delavcev ne dopušča odstopanja od običajnih načinov prenehanja delovnega razmerja.
Tožnik je vložil tožbo zaradi nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove; gre za individualni delovni spor iz točke a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče. Na stvarno pristojnost ne vpliva kasnejše prenehanje delovnega razmerja, saj je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje o sporih med nekdanjim delavcem in delodajalcem.
Določilo četrtega odstavka 105.b člena ZPP določa, da vlogo v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu, ki vložniku samodejno potrdi prejem vloge. Ker za potrebe socialnega spora določba 105.b člena ZPP glede elektronskih vlog še ni operacionalizirana, je mogoče pritožbo na pravno veljaven način vložiti le v fizični pisni obliki, saj je le tako mogoče zagotoviti, da je na njej tudi lastnoročen podpis pritožnika.
Tožnikova pritožba, ki je bila po elektronski pošti naslovljena na urad prvostopenjskega sodišča, nima in niti ne more imeti veljavnega podpisa, zato ni zadostila zahtevam ZPP, saj elektronski podpis s kvalificiranim potrdilom, zaradi zgoraj obrazloženega ne zadošča. Tožnikova pritožba je nepopolna (335. člen ZPP). Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev (336. člen ZPP). Da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, pa je bil pritožnik tudi izrecno opozorjen v pravnem pouku.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 79.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - organizacijski razlog - sorazmerni del regresa za letni dopust - utemeljen odpovedni razlog - dokazno breme delodajalca
Pri toženki je dejansko prišlo do reorganizacije, zaradi katere so prenehale potrebe po tožnikovem delu vodenja maloprodajne trgovine (1. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1), toženka pa na tem delovnem mestu ni zaposlila novega delavca Za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku je obstajal utemeljen razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz te pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1), kar je toženka dokazala (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
Po pregledu vloge, ki jo je sodišče štelo in tudi vrednotilo kot obrazloženo pripravljalno vlogo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za vlogo v smislu 2. točke tar. št. 16 OT. Navedena vloga je bila sodišču poslana na poziv sodišča prve stopnje, da lahko stranka morebitne pripombe na izvedensko mnenje posreduje sodišču v roku 15 dni od prejema sodnega pisanja. Tožnica na izvedensko mnenje ni imela nobenih pripomb in je to tudi sporočila sodišču prve stopnje. V tem primeru gre po stališču pritožbenega sodišča za obrazložen dopis po 3. točki 43. člena OT, za katerega tožnici pripada 50 točk. Tožnica je sodišču namreč zgolj sporočila, da se s podanim izvedenskim mnenjem strinja, medtem ko drugih navedb, ki bi kakorkoli vplivale na sam potek postopka, vloga ne vsebuje. Tožnica z njo ni dopolnjevala trditvene podlage ali zatrjevala dejstev, niti se ni vsebinsko opredeljevala do pravno pomembnih vprašanj niti ni podajala pripomb na izvedensko mnenje oziroma odgovarjala na nasprotne navedbe toženca.