Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 18, 18/1.
zdravljenje v tujini - nadaljevanje zdravljenja v tujini - referenčno obdobje
Pri tožniku do referenčnega datuma ni bila diagnosticirana siva mrena oziroma ni šlo za "nadaljevanje zdravljenja", kot ga opredeljuje 18. člen Uredbe (ES) 883/2004.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - prepozna pritožba zoper sklep sodišča
Kljub prevladujočemu stališču v sodni praksi, da nabor kriterijev za odmero denarnega povračila po določbi drugega odstavka 118. člena ZDR-1 ni hermetično zaprt in omogoča upoštevanje drugih okoliščin primera, ki bi se izkazale za relevantne, med te po presoji sodišča druge stopnje ne morejo spadati v pritožbi izpostavljene okoliščine tožnikove nesorazmerno visoke plače glede na njegovo izobrazbo, ki naj bi jo direktorju toženke prikrival, kakor tudi ne dejstvo, da naj bi si tožnik sam določal variabilni del plače.
Tožnik uveljavlja izplačilo dela pokojnine po določbah ZPIZ-2. Izplačilo dela pokojnine je bilo uvedeno šele z novelo ZPIZ-2B. Višina zneska je odvisna od višine starostne pokojnine, ki bi šla tožniku v času, ko uveljavlja izplačilo dela pokojnine. Toženec je zadevo utemeljeno najprej presojal po 27. členu ZPIZ-2, torej ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Višina pokojninske osnove pa je bila izračunana po določbi 30. člena ZPIZ-2.
stroški postopka - delni uspeh v postopku - delni umik tožbe
Umik tožbe ni bil posledica izpolnitve toženke, zato je pravilna odločitev, da mora tožnica za umaknjeni del zahtevka toženki povrniti stroške postopka. Glede na delež umaknjenega dela zahtevka (44 %) in pavšalne navedbe tožnice ni razumnih, življenjsko sprejemljivih razlogov za odločitev, da bi morala toženka tožnici povrniti celotne stroške postopka. Tožnica prav tako neutemeljeno navaja, da je s svojim zahtevkom uspela po temelju, saj je tožbo delno umaknila zaradi neutemeljenosti zahtevka, tudi sicer pa ni podlage za odmero stroškov posebej glede na uspeh po temelju in posebej po višini.
Tako KPP kot ZDR-1 v ločenih členih urejata razporejanje delovnega časa in izrabo letnega dopusta. To pa še ne pomeni, da določil sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP ni dopustno razlagati v medsebojni povezavi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je delovne obveznosti kršil, ko o svoji nenadni zapustitvi delovnega mesta ni obvestil svojega nadrejenega, vendar se je kasneje opravičil, obžaloval dejanje in navedel tudi osebni razlog, ki je privedel do kršitve. To je bila v 19 letih zaposlitve tožnika pri toženki prva kršitev delovne obveznosti, za kar bi toženka lahko uporabila milejšo sankcijo, sploh glede na dejanski razlog na strani tožnika. Tako ni mogoča ugotovitev, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 33, 35, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1. URS člen 22. ZPP člen 226, 226/1, 226/3.
pravica delavca do zagovora - neizvedba zagovora - pisna seznanitev - vročitev pisne seznanitve z očitanimi kršitvami in vabila na zagovor - denarno povračilo namesto reintegracije - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - dokazni predlog - pridobitev listine - poizvedbe sodišča - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Zaradi kršitve drugega odstavka 85. člena ZDR-1 je izpodbijana izredna odpoved nezakonita, saj toženka ni tožnika predhodno pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovora. Opustitev zagovora pomeni izjemo, ki jo je treba razlagati restriktivno.
Toženka ni niti trdila niti dokazala, da je kakršnekoli poizvedbe sama neuspešno opravila. Ker ni zadostila svojemu bremenu iz tretjega odstavka 226. člena ZPP, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti poizvedb namesto nje.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 10, 10/1, 10/1-2, 11, 11/1, 14, 20, 20/1, 30, 30/3. ZIUZDS člen 29, 29/1, 30, 30/1, 59, 59/3, 59/5,. DZ člen 183, 184. ZUPJS člen 3, 3-5, 10, 12, 12/2, 12/2-4, 30, 30/1. URS člen 14. ZPIZ-2 člen 7, 7-12, 57, 57/1,. ZDSS-1 člen 63. ZSV člen 27. ZDoh-2 člen 23, 29. ZZVZZ člen 20.
ustavnoskladna razlaga zakona - denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - preživnina - družinska pokojnina - ugotavljanje višine lastnega dohodka
Le preživnina je izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ustavnoskladna razlaga določbe 14. člena ZSVarPre mora biti takšna, da daje zakonu širšo vsebino s katero se varuje koristi otroka in je to določbo treba tolmačiti na način, da se njena uporaba razteza tudi na družinsko pokojnino namenjeno otrokom in ne samo na preživnino (t. i. sistemska razlaga).
državna štipendija - mirovanje štipendijskega razmerja - Zoisova štipendija
8. člen ZŠtip-1, ki je veljal v spornem obdobju, ne izključuje, da bi tožnica namesto ene štipendije (ki miruje zaradi neizpolnjevanja z zakonom določenih pogojev), prejemala drugo štipendijo (državno štipendijo), če seveda za državno štipendijo izpolnjuje z zakonom določene pogoje.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - obrazložitev odpovednega razloga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - potreba po delu - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Toženka ni navedla konkretnih dejanskih okoliščin, ki naj bi utemeljevale prenehanje potrebe po delu tožnika. Iz odpovedi sploh ni mogoče razbrati dejanske vsebine ekonomskega ali organizacijskega razloga niti kako je to vplivalo na potrebo po delu tožnika pri toženki.
V kolikor tožeča stranka v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih neto zneskov. Če pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih bruto zneskov.
ZJU člen 5. ZDR-1 člen 42. ZSPJS člen 2, 2-13. ZDSS-1 člen 6.
plačilo razlike v plači - dejansko opravljanje dela - opravljanje del drugega delovnega mesta - akt o sistemizaciji delovnih mest - kolektivni delovni spor - presoja zakonitosti splošnega akta delodajalca - policija
Ni mogoče šteti, da zaposleni opravlja delo drugega (višje vrednotenega) delovnega mesta, če opravlja delo svojega delovnega mesta, ki pa je enako delu drugega sistemiziranega delovnega mesta pri delodajalcu. S tem tožnik po vsebini nasprotuje sistemizaciji delovnih mest, ki za enako delo na dveh različnih delovnih mestih predvideva različno plačilo, kar pa ne more biti predmet individualnega delovnega spora.
ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 40, 40/1, 40/4. ZDSS-1 člen 19.
stroški postopka - kolektivni delovni spor - umik predloga
Predlagatelj je umaknil predlog, pri čemer ni navajal, da je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, zato je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP nasprotni udeleženki dolžan povrniti stroške postopka.
Postopek v kolektivnih delovnih sporih ureja ZDSS-1, če pa sledni določenega vprašanja ne ureja, se uporabljajo določbe ZPP (19. člen ZDSS-1) in ne ZNP.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 10, 20, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 98, 99, 100, 101, 102, 103. ZPP člen 213, 213/2, 227, 287, 287/2. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 4. URS člen 22. ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija podjetja - zavrnitev dokaznega predloga - postopek za določitev trajno presežnih delavcev - pristojna oseba za podajo odpovedi
Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke, temveč zgolj tiste, ki so potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev. Dejstvi, da po reorganizaciji gasilska enota izvaja enake naloge in da se število oziroma obseg nadur gasilcev ni zmanjšal, namreč nista odločilni za presojo zakonitosti odpovedi tožniku.
Izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala pristojna oziroma pooblaščena oseba, tj. prokuristka toženke, saj je za to imela pisno pooblastilo zakonitega zastopnika toženke.
Predmet odpovedi iz poslovnega razloga ni bila sprememba obsega dela gasilske enote pri toženki, temveč sprememba dela tožnika, ki se pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi ne opravlja na enak način, zaradi česar je postalo njegovo delo (vodenje organizacijske enote) nepotrebno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prepoved diskriminacije - prepoved zlorabe - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Toženka je dokazala objektiven in resen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (konkretno ekonomski in organizacijski razlog).
V obravnavani zadevi je šlo za individualni odpust, zato je bila toženka povsem prosta v izbiri delavca, ki mu bo na konkretnem delovnem mestu po njenem izboru prenehala pogodba o zaposlitvi, omejena zgolj s splošnimi pravili o prepovedi diskriminacije in zlorabe odpovedi.
reparacija - plačilo razlike v plači - denarno nadomestilo med brezposelnostjo
O temelju zahtevka je že pravnomočno razsojeno - pravnomočno je razsojeno, da je toženka dolžna tožniku za vtoževano obdobje plačati razliko v prejemkih iz delovnega razmerja. Tožniku je bila v predhodnem sporu (za čas dejanskega opravljanja dela pri toženki) prisojena razlika glede na delovni čas oziroma prisotnost na delu. Pri presoji, da je tožnik upravičen do razlike do povprečne plače, je sodišče prve stopnje sledilo ustaljeni sodni praksi v številnih drugih sporih zoper toženko, v katerih so sicer delavci uveljavljali zahtevke tako za čas, ko so delo dejansko opravljali, kot za čas po prenehanju delovnega razmerja.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 272, 272/2. ZDR-1 člen 87, 87/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - začasna odredba
Presoja utemeljenosti odpovedi presega okvir odločanja o začasni odredbi, zato se v tej fazi postopka ne presoja, ali je toženka imela dovolj časa, da je preizkusila delovne sposobnosti tožnika in ali je tožnik od 11. 11. do 15. 11. 2024 sploh opravljal delo, katerega bi toženka lahko ocenjevala.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 89, 89/1, 89/1-5, 118. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - sprememba delodajalca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Ker je prišlo do spremembe delodajalca po 75. členu ZDR-1, je bila določitev poskusnega dela v pogodbi o zaposlitvi med tožnikom in toženko (kot delodajalko prevzemnico) nezakonita.
ZDR-1 člen 20, 36, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZOFVI člen 48. ZDD-1 člen 26, 27, 28, 30, 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičeno pridobljeni potni stroški - goljufija - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - teža kršitve - detektiv - poseg v zasebnost - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - osebna zaznava
Zakonita zastopnica se je za odpoved odločila zaradi težje kršitve (ki jo je ugotovila po prejemu poročila detektivke) in dejstva, da je bila ta ponavljajoča (tožnica je namreč zaradi podobnega razloga - neupravičenega uveljavljanja prevoznih stroškov že dobila opozorilo pred odpovedjo), in nezaupanja do tožnice.
Iz detektivskega poročila, pisne izjave in izpovedbe detektivke ne izhaja, da bi slednja tožnico prikrito kontinuirano tajno opazovala in ji sledila oziroma da bi izvajala prikrite preiskovalne ukrep. Detektivka je opravljala (zgolj) neposredno osebno zaznavo tožnice in njenega vozila z javno dostopnih krajev (ceste oziroma pločnika), in še to le na območju tožničinega bivališča in krajev opravljanja dela za toženko, v časovno omejenem obdobju, pri čemer je od tehničnih sredstev uporabljala (zgolj) telefon, s katerim je fotografirala tožnico in njeno vozilo v navedenih krajih. Navedeno ne pomeni nezakonitega posega v tožničino oziroma delavčevo pravico do zasebnosti (35. člen Ustave RS).