ZPP člen 142, 142/8, 333, 333/1, 343, 343/1, 343/2.
rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavržena pritožba - če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela
Rok za vložitev pritožbe je pričel teči 26. 4. 2025 in se je iztekel 25. 5. 2025. Ker je bil ta dan nedelja, se je rok za vložitev pritožbe iztekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika. Ker je bila pritožba izročena neposredno na sodišče 4. 6. 2025, kar je po izteku pritožbenega roka, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je pritožba zavrže.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe - neupravičen razlog - vročitev sodnega pisanja pooblaščencu
Razlog, ki ga tožnik navaja za zamudo, je neupravičen in je posledično predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen. Bistveno je, da je bila pooblaščencu sodba pravilno vročena, saj imajo v skladu z 92. členom ZPP pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka.
ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 5, 11. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 171, 170, 179/1, 182, 316, 316-4
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - delo na višini - padec v globino - delo s povečano nevarnostjo - gradbena dela - denarna odškodnina za negmotno škodo - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine - prispevek oškodovanca k nastanku škodnega dogodka - pobotni ugovor - varno delo
Gre za nevarno dejavnost (drugi odstavek 131. člena OZ, 149. člen in 150. člen OZ), ker delo, ki ga je opravljal tožnik, vključuje povečano nevarnost za nastanek škode, ki je ni mogoče v celoti preprečiti niti ob uporabi običajne skrbnosti in zaščitnih ukrepov. Ključna okoliščina za to presojo ni delovno opravilo (razopaževanje ali čiščenje odstranjenega opaža), temveč delo na višini v gradbenem okolju z odprtino v tleh.
Ni podlage za zmanjšanje odškodnine po 171. členu OZ. Merilo je skrbnost povprečno usposobljenega delavca v konkretnih razmerah. Glede na nepritrjeno, neoznačeno in po videzu "običajno" opažno ploščo ter dejstvo, da je tožnik na tej strehi delal prvi dan, mu opustitve dolžne skrbnosti ni mogoče očitati niti ob dejstvu, da je usposobljen dolgoletni delavec v gradbeništvu. Delodajalec, ki je dolžan delavcem zagotoviti varno delo, pa mora računati tudi z običajno stopnjo morebitne (občasne) manjše pazljivosti delavcev pri delu, ki pa v okoliščinah opuščene skrbi delodajalca za varno delo ne vodi do soprispevka delavcev v smislu 171. člena OZ.
Na podlagi ugotovitev o trajnih posledicah (omejena gibljivost, fiksacija segmentov L1-L3, deformacija L2, deficit gibljivosti 35,4 %, trajne delovne omejitve, razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti) gre za trajen upad splošnih življenjskih aktivnosti, ki bo vplival na številna področja življenja tožnika tudi v prihodnje. Znesek 15.000,00 EUR upošteva starost oškodovanca, naravo in obseg omejitev ter je v razumnem razmerju do odškodnin prisojenih za primerljivo škodo.
Sodišče prve stopnje je pobotni ugovor pravilno zavrnilo na podlagi 4. točke 316. člena OZ, saj s pobotom ne more prenehati odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti.
Stranki sta s sklenitvijo poravnave zasledovali cilj (namen), da dokončno rešita vse spore v zvezi z izpodbijano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in tudi vse ostalo iz naslova delovnega razmerja, na način, da se odpovesta vsem zahtevkom iz naslova delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, ki bi jih lahko imeli druga do druge. Cilj (volja) tožnice ob sklenitvi poravnave je bil, da s tožencem čim hitreje zaključi sodelovanje, ker je delovno razmerje z njim štela za škodljivo, saj ji je povzročil ogromno škodo (kar mu je očitala tudi v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v zvezi s katero je bila prav tako sklenjena ta sodna poravnava); zato se je odpovedala ostalim terjatvam zoper toženca iz delovnega razmerja, torej tudi predmetni odškodninski.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 76. OZ člen 280, 280/1. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZPP člen 2, 2/2, 7, 7/1, 214, 214/1, 285, 300, 300/3, 339, 339/1, 362, 362/2
prenos dejavnosti - sprememba delodajalca - reintegracija delavca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - spor o prenehanju delovnega razmerja - sprememba tožbe - novo sojenje - navajanje novih dejstev in dokazov v ponovljenem postopku - priznanje delovnega razmerja za krajši delovni čas pri dveh delodajalcih - plačilo razlike v plači - neprerekana dejstva - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - stroški postopka - uspeh delavca v delovnem sporu - izrek sodbe - bruto plača
Sodišče prve stopnje je prvemu tožniku za obdobja, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu za krajši delovni čas, pravilno priznalo delovno razmerje pri toženki le za preostali delovni čas do polnega.
Po določbi drugega odstavka 362. člena ZPP smejo stranke na prvem naroku nove glavne obravnave navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Obstoja tega pogoja toženka ni izkazala. Na prvem naroku v ponovljenem sojenju in v nadaljnjih vlogah je vztrajala pri predlogu za sodno razvezo pogodb o zaposlitvi in ga utemeljevala z okoliščinami, ki jih je zatrjevala že v prvem sojenju. Če je menila, da je za dokazovanje teh okoliščin potrebno izvesti dokaz z izvedencem psihologom, bi ta dokazni predlog upoštevajoč prvi odstavek 7. člena ZPP morala podati že v prvem sojenju, ne pa šele v drugem sojenju.
Odločitev, ali je sodna razveza mogoča ali ne, predstavlja pravno presojo, ki je pridržana sodišču. Nobena od izpostavljenih okoliščin spora ni takšne narave, da bi za njeno razjasnitev sodišče prve stopnje potrebovalo posebno strokovno znanje, s katerim ne bi razpolagalo že samo.
Obravnavani spor se nanaša na obstoj oziroma prenehanje delovnega razmerja. V teh sporih se za spremembo tožbe ne uporablja 185. člen ZPP, temveč specialna določba četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1, po kateri lahko delavec spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke. Sodišče prve stopnje je na naroku dne 17. 6. 2022 res navedlo, da sprememb tožb ne dovoli, vendar je obenem sprejelo sklep, da se spremembe tožb vpišejo kot nove tožbe in narok za njihovo obravnavanje določilo na 31. 8. 2022. S takšnim postopanjem je spremembe tožb dejansko dopustilo, odločilo se je le za ločeno obravnavanje spremenjenih delov tožbe. S tem je smiselno postopalo po tretjem odstavku 300. člena ZPP, kršitve te določbe pa pritožnik ne uveljavlja, niti je ni v prvostopenjskem postopku.
Glede odločitve, s katero je sodišče prve stopnje prvemu tožniku priznalo plačilo prikrajšanja, toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi moralo biti v izreku sodbe izrecno navedeno, da so prisojeni bruto zneski. Pri izpolnitvi naloženih obveznosti pa bo toženka seveda morala skladno s prvim odstavkom 280. člena OZ tisti del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja in prispevkov, v imenu in za račun upnika nakazati neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
zavrženje tožbe kot prepozne - materialni prekluzivni rok - seznanitev s kršitvijo - prenos dejavnosti - prenehanje delovnega razmerja
Tožnica je bila najkasneje v septembru 2024 seznanjena s tem, da ji toženka ne priznava obstoja delovnega razmerja na podlagi zatrjevanega prenosa dejavnosti po 75. členu ZDR-1. Tožnica je tožbo vložila 20. 11. 2024, torej več kot dva meseca po tem, ko je izvedela za zatrjevano kršitev, zato je sodišče prve stopnje njeno tožbo utemeljeno zavrglo kot prepozno. Rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok in ga ni mogoče podaljšati.
ZDR člen 7, 7/1, 29, 29/1. ZDR-1 člen 9, 74, 157. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1. ZST-1 člen 3, 3/2, 5.
plačilo razlike v plači - dodatek za stalnost - vodilni delavec - kolektivna pogodba - nastanek taksne obveznosti - vročitev sodbe sodišča prve stopnje - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Šele novela ZDR-A (Ur. l. RS, št. 103/07) je poleg posebnosti delovnopravnega položaja vodilnih delavcev (možnost drugačne ureditve vprašanj, povezanih z delovnim časom) določila tudi kriterije za opredelitev vodilnih delavcev, na katere se te posebnosti nanašajo. Tudi če bi tožnica imela status vodilne delavke v spornem obdobju, ta načelno ne omogoča drugačnega urejanja plač in posegov v plače. V tem pogledu je treba vodilne delavce obravnavati enako kot ostale delavce.
ZDR-1 dosledno vzpostavlja pogodbeni odnos strank delovnega razmerja. To pomeni, da se sprememba plače kot bistvene okoliščine pogodbenega razmerja uredi s soglasjem volj delodajalca in posameznega delavca. Toženka ni dokazala drugačnega dogovora s tožnico, da bi se torej z njo dogovorila, da bo dodatek za stalnost že vključen v mesečno plačo in da zato na plačilni listi ne bo posebej prikazan.
Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da dodatek za stalnost ni zakonsko predpisan in da zato ne gre za kršitev kogentnih določb. Skladno s prvim odstavkom 7. člena ZDR (enako določa sedaj veljavni 9. člen ZDR-1) je namreč delodajalec v času trajanja delovnega razmerja dolžan upoštevati (tudi) določbe kolektivnih pogodb.
V 5. členu ZST-1 je določeno, da taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Ker je bila sodna odločba toženki vročena 27. 5. 2025, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je takrat nastala tudi njena taksna obveznost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00089810
ZPIZ-2 člen 63, 63/1. ZPP člen 254.
izvedensko mnenje - osebni pregled pri sodnem izvedencu - III. kategorija invalidnosti - priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja
Če lahko sodni izvedenec poda svoje mnenje na podlagi medicinske dokumentacije, osebni pregled zavarovanca ni nujen.
Ob uveljavljenem načelu oficialnosti, načelu materialne resnice, temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred socialnim sodiščem je potrebno pri vprašanju meje, do katere seže razreševalna obveznost sodišča iz materialnoprocesnega vodstva izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki pa mora ohraniti nepristranskost.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 8/1-2, 147, 147/3. URS člen 49.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - habilitacija - neizvedba zagovora - nepotrebnost zagovora - dopolnilno delo
Glede na razlog za odpoved tožnik z zagovorom ne bi mogel vplivati na odločitev o odpovedi. Dejstva, da v času odpovedi ni imel veljavne habilitacije niti sklepa o dovolitvi opravljanja pedagoškega in raziskovalnega dela, ki je bilo podlaga za odpoved, ne bi moglo spremeniti tožnikovo pojasnilo, zakaj je zamudil z vlogo za habilitacijo, niti njegovo nasprotovanje neizdaji sklepa o dovolitvi opravljanja dela.
Ker je veljavnost pogodb o zaposlitvi za dopolnilno delo neločljivo vezana na veljavnost pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, s prenehanjem veljavnosti slednje po samem zakonu prenehajo veljati tudi pogodbe za dopolnilno delo.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-1, 15/1-2, 15/1-3, 15/1-4, 15/1-5, 15/1-6, 15/1-7, 15/1-8, 15/1-22, 23, 23/6, 28. ZPP člen 354, 354/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1, 232/3.
začasna nezmožnost za delo - pripor - nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela - podlaga za obvezno zavarovanje
Za razsojo te zadeve je odločilen odgovor na vprašanje, ali je toženec pravilno postopal s tem, ko je odločil, da je primarni razlog odsotnosti od dela prestajanje pripora in ne bolezen. Sodišče se ni opredelilo do navedb toženca, da v primeru, ko je tožnik v priporu, ni odločilna podlaga zavarovanja temveč dejstvo, da tožnik svoje dejavnosti ne opravlja zaradi pripora.
ZPP člen 394, 394-10, 394-11. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1.
predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - umik obtožnega predloga - zavrženje kazenske ovadbe - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - ustavitev kazenskega postopka
S sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil kazenski postopek ustavljen, zaradi umika obtožnega predloga, ki ga je zoper tožnika podalo SDT RS. Tak sklep pa tudi umik obtožnega predloga SDT RS ne predstavljata novega dokaza oz. dejstva, ker se v prejšnjem postopku sploh ni mogel uporabiti, saj je nastal po pravnomočnosti sodbe v individualnem delovnem sporu, zoper katero tožnik vlaga izredno pravno sredstvo.
URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 111, 116, 117, 117/2, 118, 119, 120, 120/1, 120/2, 142, 142/8.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - zavrženje predloga
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje skupaj z zamujeno pritožbo bi moral tožnik vložiti najkasneje 4. 6. 2025, tožnik pa ga je vložil 30. 7. 2025, kar je po izteku 15-dnevnega roka. Ker je podan dejanski procesni stan iz 118. člena ZPP, je z izpodbijanim sklepom predlog na temelju 120. člena ZPP zakonito zavržen.
Pomembno je, da upnik upoštevaje razpravno načelo, ki velja tudi za postopek zavarovanja terjatev (15. člen ZIZ v zvezi s 7. in 212. členom ZPP), navede glede zakonskih pogojev za začasno odredbo vsa dejstva in zanje predlaga dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti. Predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe o verjetnosti obstoja terjatve ni podal nobenih trditev in dokazov. Navedel je le, da "se glede verjetnosti obstoja terjatve sklicuje na navedbe in dokazne predloge, podane v okviru zgoraj podanih navedb iz predloga za ugotovitev ničnosti". Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da takšen način uveljavljanja zavarovanja, ki temelji na splošnem sklicevanju na trditve iz drugega postopka (postopka s predlogom v kolektivnem delovnem sporu) in ne vsebuje niti jedrnatega povzetka dejstev ali sklicevanja na konkretne dele sicer obsežnega predloga, ne zadošča za vsebinsko presojo obstoja te materialnopravne predpostavke v postopku zavarovanja z začasno odredbo.
ZPP člen 3, 3/3, 142, 277, 318, 318/1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4. ZDR-1 člen 44, 108, 126, 126/2, 127, 127/3, 128, 128/1, 130, 130/1, 134. OZ člen 299, 378
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - plačilo razlike v plači - plača - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - zakonske zamudne obresti
Tožba je sklepčna, ker iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka, da je podlaga za izdajo zamudne sodbe dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi in tudi, da dejstva, ki jih s tožbo zatrjuje tožnik, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil. Glede na to, da toženka na tožbo ni odgovorila, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožnik ni prejel vseh pripadajočih plač in ker tožnikove navedbe o dogovoru za plačilo 2.500,00 EUR neto mesečno niso neskladne s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi, zato je pravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku za plačilo premalo izplačanih plač skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00090076
KPJS člen 46.
plačilo razlike v plači - stalna pripravljenost - vojak - Direktiva 2003/88/ES - vojaško urjenje - neuporaba direktive EU - sodba SEU - delovni čas
Tožnik se na usposabljanju pripadnikov pogodbene rezervne sestave (PRS) sam ni uril oziroma usposabljal v smislu operativnega urjenja oziroma ni šlo za dejavnost, nujno za dobro izvedbo operativnega urjenja, oziroma da bi se v primeru uvedbe sistema rotacij ali načrtovanja delovnega časa lahko dejavnosti izvedle le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja. Toženka ni dokazala obstoja nobene izjeme od uporabe Direktive 2003/88/ES, upoštevaje sodbo C-742/19, zato je treba v zvezi s tem odrejeno stalno pripravljenost šteti v delovni čas.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 34, 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/2. ZJU člen 4, 4/1, 93, 94. ZPP člen 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - dokazno breme delodajalca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik dela dne 2. 2., 26. 2. in 29. 2. 2024 v očitanem časovnem obdobju ni opravljal skladno z razporedom dela, s čimer je kršil svojo osnovno delovno obveznost po pogodbi o zaposlitvi, kar že samo po sebi predstavlja hujšo kršitev. Toženka je bila dolžna zagotavljati izvajanje redarske službe v določenem obsegu v okviru treh občin, kar je zagotavljala z ustreznim razporedom dela vseh redarjev. Zaradi tožnikovega neupoštevanja razporedov dela, je toženka kršila svoje obveznosti po dogovoru. Prav tako opustitev vnosa podatkov o obravnavanih prekrških v aplikacijo vpliva na transparentnost opravljanja redarske službe, saj se lahko pojavijo obtožbe o nepravilnem ravnanju, onemogoči se posredovanje podatkov, potrebnih za plačilo kršiteljem, prejetih plačil ni mogoče knjižiti, za isti prekršek se lahko dvakrat izda plačilni nalog. Navedene ugotovitve zadoščajo za zaključek, da gre za hujše kršitve delovnih obveznosti.
neuspešno poskusno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - delovni mentor
Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da naj bi bila vsebina izpodbijane odpovedi pavšalna in da zato ni mogoč preizkus njene zakonitosti. Bistveno je, da je mogoče iz obrazložitve odpovedi razbrati konkretne razloge za negativno oceno poskusnega dela. To je v skladu s splošno zakonsko zahtevo, da morajo biti odpovedi, ki jih poda delodajalec, obrazložene (drugi odstavek 87. člena ZDR-1). Iz odpovedi (ne nazadnje pa tudi iz navedb v pritožbi, ki se nanašajo na to, da tožnik ni osvojil delovnih operacij in znanj za samostojno opravljanje dela, da ni bil samoiniciativen, da ni kazal zadostnega interesa po pridobivanju novih znanj in da je med delovnim časom večkrat zaspal) so jasno razvidno poudarki, na katerih je temeljila ocena poskusnega dela.
Bolniška odsotnost mentorja ni mogla bistveno vplivati na uspeh tožnikovega poskusnega dela, saj je šlo za relativno kratko obdobje odsotnosti na samem začetku tožnikovega dela (tožnik je namreč imel poskusno dobo določeno v trajanju šest mesecev, tj. od 1. 5. 2024 do 30. 10. 2024), v tem času pa je tožnik opravljal delo, ki so ga spremljali drugi delavci.
Že samo dejstvo, da je tožnik večkrat zadremal na delovnem mestu, lahko predstavlja utemeljen razlog za oceno, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil.
Tožnik tudi v pritožbi navaja, da uveljavlja subvencijo najemnine zato, da bi si lahko šele na podlagi tako zagotovljenih sredstev najel stanovanje. Iz določb ZUPJS povsem jasno izhaja, da mora biti najprej sklenjena najemna pogodba, šele potem je mogoče odločati o pravici do subvencioniranja najemnine. Zakon torej ne omogoča pridobitve najprej subvencije najemnine in šele nato iskanje ter najem stanovanja.
stroški postopka - prvi narok za glavno obravnavo - nagrada za narok v ponovljenem postopku - povrnitev revizijskih stroškov - pravočasnost priglasitve stroškov - predlog za dopustitev revizije
Ker v ponovljenem postopku sodišče ne opravi več prvega naroka za glavno obravnavo, ampak narok, pritožba pravilno navaja, da za zastopanje na naroku v ponovljenem sojenju tožniku ne pripada 300 točk, temveč le 150 (tar. št. 16/3/b OT).
Po določbi tar. št. 16/8 OT se 50 % odvetniških stroškov, priznanih za predlog za dopustitev revizije, všteje v odvetniške stroške za revizijo. Navedeno pomeni, da tožniku za revizijo pripada povračilo 262,5 točk, in ne 450, kot mu jih je priznalo sodišče prve stopnje.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 1. Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta In Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti člen 4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 152, 267. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 12, 28. Evropska socialna listina (1995) člen 5, 6. ZRSin člen 6, 8, 9, 9/1, 9/2, 9/3, 10. URS člen 14, 76, 156. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
reprezentativnost sindikata pri delodajalcu - reprezentativnost sindikata - članstvo v sindikatu
Določbe 6., 8., 9. in 10. člena ZRSin je potrebno razlagati skupaj, kar pomeni, da mora sindikat, ne glede na povezavo s konfederacijo, izkazati minimalno članstvo med delavci: 10 %, če je združen v reprezentativno konfederacijo, ali 15 %, če deluje samostojno.
Ustavno zagotovljena sindikalna svoboda (76. člen Ustave RS) varuje pravico do ustanavljanja in delovanja sindikatov, ne pa nepogojne reprezentativnosti na vseh ravneh. Kvantitativni kriteriji za priznanje posebnega statusa so legitimen, primeren in nujen instrument za zagotovitev, da tisti, ki zavezujoče zastopajo vse delavce na določeni ravni, uživajo zadostno podporo prav tam. Reprezentativnost je status s posebnimi učinki - omogoča podpisovanje kolektivnih pogodb, sodelovanje v organih soodločanja, predlaganje predstavnikov delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju ipd. (7. člen ZRSin). Zato je povsem razumno, da je zahtevana minimalna raven dejanske podpore med delavci (10 % ali 15 %), saj se s tem preprečuje, da bi o pravicah vseh delavcev v organizaciji odločali sindikati z zanemarljivim številom članov.