stroški postopka - predlog za obnovo postopka - vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu stroške toženke v zvezi z odgovorom na tožnikov predlog za obnovo postopka odmerilo od napačne vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta. Sodišče prve stopnje je namreč te stroške odmerilo glede na vrednost predmeta tožbe oziroma celotnega tožbenega zahtevka (ki je znašal 111.561,97 EUR), čeprav je tožnik v predlogu za obnovo postopka izrecno in jasno navedel, da predlaga obnovo postopka zgolj glede dela sodbe sodišča prve stopnje, in sicer glede odločitve o zavrnitvi tistega dela tožbenega zahtevka, ki ni zastaral, to je glede zahtevanih mesečnih zneskov premalo izplačanih plač od 9. 12. 2016 dalje in premalo izplačane odpravnine, pri čemer je tudi izrecno in pravilno navedel, da znaša ta del zahtevka (v zvezi s katerim predlaga obnovo postopka) 44.730,56 EUR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odhod iz kraja bivanja - bolniški stalež - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - navodila osebnega zdravnika
Ne gre za primer, ko bi tožnik zapustil kraj bivanja zaradi življenjsko nujnih in neodložljivih opravkov, npr. nakupa njunih življenjskih potrebščin, odhoda v lekarno, k zdravniku ipd. V pustolovski park bi otroke lahko peljala tožnikova partnerka. Bolniški stalež je namenjen okrevanju delavca in ne izletom z družino, čeprav ni predpisano strogo mirovanje. Zato je nepomembno, kako je tožnik razumel navodilo zdravnika.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
obnova postopka - novi dokazi
Glede predlaganih dokazov - prepisov zvočnih posnetkov oziroma zapisnikov zaslišanja prič v kazenskem postopku, ki je tekel zoper sodelavca, ki je bil pri spornem dogodku prav tako udeležen, ne gre za nove dokaze skladno z 10. točko prvega odstavka 394. člena ZPP, saj ti niso obstajali že v času sojenja oziroma v času prejšnjega postopka, ki se je pravnomočno zaključil 16. 1. 2020. Dokazi, ki so nastali kasneje (31. 8. 2022 in 15. 2. 2023), tako ne morejo biti pravnorelevantni razlog za obnovo postopka, ker se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.
Sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ni upoštevalo prvega odstavka 155. člena ZPP in je toženki nekritično priznalo nagrado za vseh dvanajst vloženih pripravljalnih vlog, čeprav vse niso bile potrebne. Čeprav je sodišče prve stopnje večino vlog toženki vročilo s pripisom, da lahko na vlogo odgovori (v roku 15 dni), to še ne pomeni, da je bilo vseh dvanajst pripravljalnih vlog potrebnih.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. ZUTD člen 130. ZSVarPre člen 33.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - denarna socialna pomoč - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - izredna denarna pomoč
Tožnica ni dokazala, da bi ji zaradi odločitve toženca nastala težko nadomestljiva škoda. Res je, da tožnica ni več upravičena do denarne socialne pomoči, so pa do denarne socialne pomoči upravičeni njeni mladoletni otroci in pa partner. Družina tako ni ostala brez denarnih sredstev (skupno prejeta sredstva so se znižala za 250,00 EUR na mesec). V tem primeru ni mogoče govoriti o nastanku težko nadomestljive škode. Nenazadnje ZSVarPre v 33. členu omogoča tudi pridobitev izredne denarne socialne pomoči, če so zato izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - pravočasnost podaje odpovedi - denarno povračilo namesto reintegracije - kriteriji - nepodaljšljiv rok - prekluzivni rok
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je odpoved nezakonita, ker je bila podana prepozno. Posledično mu ni bilo treba upoštevati navedb iz pripravljalnih vlog tožene stranke, ki za odločitev niso relevantne oziroma, ki na drugačno odločitev ne morejo vplivati (torej do navedb, ki se nanašajo na vsebinsko presojo (ne)utemeljenosti odpovednega razloga), niti se ni bilo dolžno opredeljevati glede tega, katerih navedb tožene stranke ni upoštevalo.
Razlog nesposobnosti, ki je tožnici očitan v izpodbijani odpovedi, je nastal najkasneje 2. 6. 2023 (glede posameznih očitkov iz odpovedi pa že prej), zato je tožena stranka s podajo odpovedi z dne 19. 2. 2024 zamudila šestmesečni rok za podajo odpovedi, ki je potekel 2. 12. 2023. Gre namreč za objektivni prekluzivni rok, ki ni podaljšljiv. Na tek roka za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti ne more vplivati zatrjevani bolniški stalež tožnice v obdobju med podajo pisne seznanitve v septembru 2023 in podajo redne odpovedi v februarju 2024. Do drugačnega teka roka, kot ga jasno določa zakon, ne more privesti niti večmesečno trajanje pogajanj oziroma dogovarjanj med strankama glede možnega načina prenehanja delovnega razmerja niti domnevne administrativne in birokratske ovire pri toženi stranki.
ZDR-1 člen 34, 37, 37, 46, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/2. ZPP člen 358, 358-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - informativni dokaz z izvedencem - škodljivo ravnanje - denarno povračilo namesto reintegracije - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - informacijska zasebnost delavcev
Toženka ne more biti uspešna s pritožbenim zatrjevanjem, da ji je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznih predlogov za vpogled v tožnikov zapečateni službeni računalnik in službeni elektronski naslov ter za postavitev sodnega izvedenca računalniške (informacijske) stroke onemogočilo dokazovanje odločilnega dejstva in preverbo zatrjevanih očitanih kršitev. Izvedba teh dokazov, za katere toženka tudi v pritožbi navaja, da so ključni za specifikacijo očitkov, predstavlja primer nedovoljenega informativnega (poizvedovalnega) dokaza, torej dokaza, katerega cilj je, da se razkrijejo dejstva, ki bi jih šele zatrjevala oziroma z njimi dopolnila trditve.
elementi delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - očitna pomota v izreku odločbe - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožnica ni dokazala, da je šlo pri njenem sodelovanju s toženko za delovno razmerje, saj niso bili izkazani vsi elementi delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1. V primeru tožnice ni izkazano, da bi delo za toženko opravljala neprekinjeno, da bi bila vključena v organiziran delovni proces na enak način kot ostali zaposleni, navodila za delo in nadzor pa sta bila izvajana le v smislu nadziranja izvrševanja sklenjenih civilnih pogodb, zato zagotovitev sredstev za opravljanje dela in dodelitev toženkinega elektronskega naslova za komunikacijo ne dokazuje, da je šlo za delovno razmerje.
Sodišče prve stopnje je sicer pri pisanju izreka storilo očitno pisno pomoto, ko je o stroških postopka odločilo v podtočki 7 točke I namesto s točko II, vendar ta pomota ni povzročila nejasnost izreka. Iz obrazložitve jasno izhaja, da se zavrne tožbeni zahtevek (33. točka) in da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (34. točka), zato gre le za očitno pisno pomoto, katero lahko sodišče prve stopnje odpravi z izdajo popravnega sklepa (prvi odstavek 328. člena ZPP).
priznanje pravic iz delovnega razmerja - vmesna zaposlitev - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije
Delavcu, ki si v času po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu zagotovi drugo zaposlitev oziroma samozaposlitev, za to obdobje ni mogoče priznati še delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem mu je predhodno nezakonito prenehalo delovno razmerje.
ZIZ člen 71, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271, 271/1, 271/2. URS člen 22.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - odlog izvršitve odločbe - neprimerno sredstvo zavarovanja
Ni dovolj, da tožeča stranka v predlogu izkaže pogoje za začasno odredbo, pač pa mora predlagati takšno sredstvo zavarovanja, s katerim je mogoče doseči namen zavarovanja. Z začasno odredbo v delovnem sporu ni mogoče zahtevati odložitve izvršitve sodne odločbe, saj bi to pomenilo izigravanje učinkovitosti sodnega varstva. Začasna odredba sama po sebi tudi ni primeren instrument za zadržanje izvršitve druge (pravnomočne) sodbe. Pravilna pot je predlog za odlog izvršbe pod pogoji iz 71. člena ZIZ. Namen zavarovanja bi lahko tožeča stranka dosegla z začasno odredbo, ki bi urejala varovanje premoženja tožene stranke in prepoved razpolaganja s premoženjem tožene stranke, s čimer bi bilo tožeči stranki omogočeno kasnejše poplačilo vtoževane denarne terjatve. Predlagana začasna odredba pa tega cilja ne zasleduje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9. ZDSS-1 člen 41, 41/2. ZZSDT člen 6. ZDR-1 člen 23, 23/1.
elementi delovnega razmerja - zaslišanje preko videokonference - bolezen - pogodba o opravljanju storitev
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni ugodilo tožnikovemu predlogu za zaslišanje preko videokonference. Tožnik je namreč dan pred narokom sodišče obvestil, da se zaradi bolezni zaslišanja ne more udeležiti naroka niti preko videokonference, ker je preslaboten. Njegov pooblaščenec je kot dokaz predložil dve listini v tujem jeziku, ki naj bi dokazovali njegovo bolezen. Trdil pa ni, da je njegova bolezen nenadna in nepredvidljiva, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpeljalo razpisani narok.
Tožnik je imel, kot samostojni podjetnik, s toženko sklenjeno pogodbo o storitvah. Dela ni opravljal v poslovnih prostorih toženke, ampak v Ruski federaciji. Ni bil zavezan k spoštovanju delovnega časa toženke, prav tako toženka njegovega dela ni nadzirala. Za opravljene storitve, pri čemer ni bilo pomembno, ali jih je opravil sam, ali zanj kdo drugi, je prejemal mesečno plačilo. Ker tožnik ni podal konkretnih trditev o organizaciji delovnega procesa pri toženki, niti o dinamiki in nadzoru njegovega dela ter podrejanja navodilom za delo toženke, sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh elementov delovnega razmerja (saj očitno ni delal po navodilih in nadzorom toženke).
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - fiktiven razlog - pogodba o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica ni nadomeščala C. C., saj je slednja, preden je dne 1. 8. 2021 prišlo do mirovanja njenih pravic iz delovnega razmerja opravljala delo vodje sektorja, tožnica pa je opravljala delovne naloge na področju prenosa stanovanj in stanovanjske problematike, potreba po opravljanju teh nalog pa je bila trajne narave. Ker je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 2. točki prvega odstavka 68. člena Zakona o javnih uslužbencih fiktiven, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je na podlagi 56. člena ZDR-1 prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi v nedoločen čas.
ZJU-B člen 85. ZJU člen 24, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 128, 128/1, 128/6, 129. URS člen 2, 22.
disciplinski postopek - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - komisija za pritožbe iz delovnega razmerja
Enotno stališče sodne prakse je, da se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve organa druge stopnje, tako stališče pa ni v neskladju z določbo 129. člena ZJU, po kateri vodi disciplinski postopek predstojnik oziroma od njega imenovana komisija. Ni mogoče slediti stališču, da postopek pred komisijo za pritožbe, ki odloča o pritožbi zoper odločitev predstojnika o disciplinski odgovornosti, ni del disciplinskega postopka, temveč povsem samostojen in od disciplinskega postopka ločen postopek.
ZUP člen 129. ZPP člen 8, 254, 287, 287/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 233, 233/3.
delo s krajšim delovnim časom - bolezen - vezanost na pravnomočno sodbo v socialnem sporu - III. kategorija invalidnosti - omejitve pri delu
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za 4 ure. To pa pomeni, da je potrdilo odločitev toženca, ki je pri odločitvi pravilno upošteval sodbo sodišča iz katere izhaja, da je tožnik v okviru III. kategorije invalidnosti zmožen delo opravljati z vsebinskimi razbremenitvami ter s časovno razbremenitvijo, torej da delo opravlja le po 6 ur dnevno. Tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe z dne 24. 10. 2023 izhaja, da je tožnik zmožen opravljati drugo delo s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, 30 ur tedensko z vsebinskimi razbremenitvami. Toženec je invalidsko odločbo (oziroma v tem primeru sodbo sodišča) dolžan upoštevati že glede na določbo tretjega odstavka 233. člena Pravil OZZ. To pomeni, da je bil tožnik od 14. 10. 2023 dalje zmožen za delo skladno z že omenjeno sodbo sodišča, torej po 6 ur dnevno z ostalimi priznanimi razbremenitvami.
Tretji odstavek 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski okvir določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, saj določa dodaten pogoj pri sofinanciranju iz javnih sredstev, tj. sofinanciranje na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Navedena določba podzakonskega akta je zato v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni. Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis), saj je vezan le na ustavo in zakon (125. člen Ustave in 3. člen Zakona o sodiščih). V tem primeru dodatni pogoj pogojuje uporabo inštituta exceptio illegalis in je sodišče prve stopnje utemeljeno izključilo uporabo 5. člena Pravilnika.
Ključna za presojo je ugotovitev, da državnega tekmovanja iz znanja ... ni financirala le pravna oseba zasebnega prava (društvo), temveč se je izvedlo s pomočjo javnih sredstev (z zagotovitvijo prostorov, opreme, nadzornega učitelja v javnem zavodu).
ZZVZZ člen 44c, 44c-1, 44c/6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135c, 135c/1, 135c/1-1, 135c/7. URS člen 22. ZPP člen 213, 287, 287/2.
zdravljenje v tujini - vsebina napotnice - povprečna cena storitev v Sloveniji
Bistveno za odločitev v zadevi je odgovor na vprašanje, na kakšen poseg je bila tožnica napotena ter nadalje, kakšen poseg je bil opravljen. Tožnica je upravičena do povračila stroškov zdravljenja v tujini, ki je bilo opravljeno v okviru izdane napotnice, s tem, da je za opravljeni poseg upravičena do povračila v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji, vendar ne več, kot znašajo dejanski stroški.
Skladno s šestim odstavkom 44.c člena ZZVZZ je glede povračila potrebno upoštevati povprečno ceno te storitve v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je upoštevalo povprečno ceno, ki jo je izračunal toženec. Tožnica je namreč predlagala zgolj znesek, kot je razviden iz računa tuje zdravstvene ustanove, ki pa bi ga bilo mogoče priznati le v primeru, če bi bil pri tožnici opravljen operativni poseg na krčnih žilah, za kar pa ni šlo.
ZPP člen 214, 214/1, 236a, 351, 351/1. KZ-1 člen 204, 204/2, 209, 209/3. ZG člen 17, 17a. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 200, 200/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - vsebina izreka sodne odločbe - kaznivo dejanje majhne tatvine - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - gozd - odkazilo drevja za posek - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - delno zavrženje tožbe
Toženka utemeljeno nasprotuje ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Skladno z novejšo sodno prakso delavec v sporih o prenehanju delovnega razmerja po tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 ne more zahtevati ugotovitve nezakonitosti odpovedi, ampak le, da delovno razmerje na podlagi takšne odpovedi ni prenehalo (oziroma ne preneha), kar je predmet odločitve v II. točki izreka. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi toženke v tem delu ugodilo, tako da je sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavilo ter zavrglo tožbo v tem delu zahtevka (prvi odstavek 351. člena ZPP).
Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1, 1/4. ZZVZZ člen 23, 44c, 44c/6, 63. URS člen 50, 51. ZPP člen 254, 254/3, 287, 287/2.
zdravljenje v tujini - vsebina napotnice - nastanek zavarovalnega primera
Ključno za odločitev je predmet oziroma obseg napotitve in kakšen poseg je bil tožnici izveden. Tožnica je namreč upravičena do povračila stroškov zdravljenja v tuijini, ki je bilo izvedeno v okviru izdane napotnice, ob tem, da je za opravljeni poseg upravičena do povračila v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji, vendar ne več kot znašajo dejanski stroški.
Pri zdravstvenem zavarovanju oseb v tujini zavarovalni primer ne nastane šele z upravičenčevim (zavarovančevim) plačilom stroškov zdravljenja, temveč že s samim nastankom teh stroškov. Gre za primerljiv položaj s tistim, ki ga ima zavarovanec v okviru domačega zdravstvenega zavarovanja, pri katerem stroške zdravljenja v tujini krije nosilec obveznega zavarovanja.
Čeprav se izpodbija sklep uprave nasprotnega udeleženca, pritožba neutemeljeno uveljavlja, da bi se veljavnost sklepa morala presojati po določbah ZGD-1. Ne gre za spor med članskimi pravicami delničarjev/družbenikov in pravico gospodarske družbe oziroma javnega zavoda do nemotenega tekočega poslovanja in delovanja, ampak za kolektivni delovni spor, katerega neposredni predmet ni sama kolektivna pogodba, ampak sklep nasprotnega udeleženca, s katerim je razglasil kolektivno pogodbo za nično. Predmet kolektivnega spora je le presoja veljavnosti izpodbijanega sklepa nasprotnega udeleženca, ne pa tudi veljavnost kolektivnega dogovora, zato se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opredeljevati do navedb nasprotnega udeleženca o ničnosti Kolektivnega dogovora.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je stopnja obrazloženosti stroškovne odločitve nižja. Čeprav je šlo pri odločitvi za pravno vprašanje, to še ne pomeni, da bi se moralo šteti, da gre za manj zahteven spor. Ker ne gre le za vprašanje o dopustnosti predloga, ampak je šlo za širšo materialnopravno presojo, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je šlo za srednje zahteven kolektivni delovni spor ter posledično pravilno odmerilo stroške na sredini razpona iz tar. št. 17 v povezavi s 3. točko tar. št. 7 OT, tj. v višini 900 točk.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - neupravičena odklonitev dela - spanje na delovnem mestu - zaslišanje stranke - dodatno zaslišanje stranke - dokazni predlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni dodatno zaslišalo tožnika glede uživanja psihoaktivnih substanc. Tožnik namreč tega ni predlagal, tudi sicer pa to ni predmet opozorila in posledično sodišče prve stopnje s tem v zvezi tudi ni ugotovilo nobene kršitve.
Tudi če je tožnik "zgolj" spal in zato ni slišal poziva na intervencijo, je to še vedno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki utemeljuje izrek opozorila pred odpovedjo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik spal na delovnem mestu, zaradi česar ni opravil prevoza, kar je njegova temeljna delovna naloga.
Delavec lahko odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca zgolj v primeru, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev (drugi odstavek 34. člena ZDR-1). Tožnikova samovoljna zavrnitev oprave intervencije, ker bi se ta utegnila zavleči in končati po predvidenem delovnem času tožnika, predstavlja kršitev že pogodbenih in zakonskih obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je toženka tožniku v povezavi s predhodnim že obravnavanim opozorilom utemeljeno podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.