ZDSS-1 člen 70, 70/4. ZIZ člen 272. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - socialni spor - nezmožnost za delo - težko nadomestljiva škoda - pravni standard - restriktivna razlaga - verjetnost terjatve
V postopku izdaje začasne odredbe se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podana takrat, ko več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo nasprotno. V zadevi gre za t. i. regulacijsko oziroma ureditveno začasno odredbo, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojma "težko nadomestljiva škoda".
O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.
ZDR-1 člen 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZPP člen 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - tatvina - poskus kaznivega dejanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - nastanek škode
Iz izvedenih dokazov ne izhaja le sum, temveč prepričljivo ugotovljeno dejstvo o naklepnem poskusu tožnika, da si protipravno prilasti toženkine gradbene odre. Vse ugotovljene dejanske okoliščine glede tožnikovega poskusa protipravne prilastitve toženkinih gradbenih odrov utemeljujejo obstoj naklepne hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja v smislu druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Pritožnik zmotno navaja, da bi mu za to dejanje toženka upravičeno podala kvečjemu pisno opozorilo iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je namreč pri pravni kvalifikaciji tega dejanja za hujšo kršitev pravilno upoštevalo tudi, da je tožnik tako ravnal z namenom izvesti krajo, ter da je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vodjo linije, kar je od njega terjalo še toliko večjo skrbnost in odgovornost za vestno izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja.
Neuspešno je pritožbeno poudarjanje, da zaradi odsotnosti tožnika z delovnega mesta ni nastala nobena škoda, saj 37. člen ZDR-1 delavcu prepoveduje tudi tista ravnanja, ki bi potencialno lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VDS00089389
ZDR-1 člen 4, 73, 126, 126/2. ZGD-1 člen 56, 270, 515. ZPP člen 32, 32/1, 69, 69/1, 365, 365-3. ZDSS-1 člen 5.
poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - stvarna pristojnost - plačilo nagrade - poslovodenje - plačilo iz naslova uspešnosti poslovanja - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - dogovor o krajevni pristojnosti
Plačilo za delo kot delovnopravni institut predstavlja denarno odmeno za osebno opravljeno delo delavca za delodajalca na podlagi pogodbe o zaposlitvi (prim. 4. in 126. člen ZDR-1). Vtoževna nagrada nima narave takšnega plačila. Že iz poimenovanja 19. člena pogodbe izhaja, da je letna nagrada odmena za letno uspešnost poslovanja celotne skupine A. (in ne le toženke, ki je tožnikova delodajalka). Letna nagrada je torej plačilo iz naslova poslovodenja, ki izhaja iz statusnopravnega položaja tožnika kot člana kolektivnega korporacijskega organa.
Stranki sta v 38. členu pogodbe dogovorili, da bosta odločanje o sporih v zvezi z izvrševanjem te pogodbe prepustili pristojnemu sodišču v Ljubljani. Ker za odločanje o obravnavanem sporu zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča, je treba upoštevati sporazum strank o krajevni pristojnosti (prvi odstavek 69. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in II. točko izreka izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je upoštevaje vrednost spornega predmeta (1.124.513,00 EUR) kot stvarno in krajevno pristojno določilo Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5, 118. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - možnost preizkusa sodbe - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih - nejasen izrek sodbe - zavrnilni del - reintegracija delavca
Sodišče mora v primeru, ko delavec zahteva reintegracijo, delodajalec pa predlaga sodno razvezo, posebej obrazložiti, zakaj interes delodajalca za razvezo pretehta nad interesom delavca za vrnitev na delo. Sodišče prve stopnje tega ni storilo, temveč je brez tehtanja okoliščin in interesov obeh strank postopka nekritično sledilo predlogu toženke. Morebitne zaposlitve tožnice pri drugih delodajalcih, če so bile kratkotrajne, z vmesnimi prekinitvami ali le za krajši delovni čas, same po sebi ne utemeljujejo razveze pogodbe o zaposlitvi z datumom začetka take zaposlitve.
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tudi s tem, ko je v drugem odstavku II. točke izreka ter drugem odstavku III. točke izreka sodbe zapisalo, da kar zahteva tožnica več ali drugače, sodišče zavrne. Izrek sodbe v tem delu je nerazumljiv, saj iz izreka ni razvidno, kakšen tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo. V izreku mora biti jasno zapisana odločitev, saj le izrek postane pravnomočen, zato o odločitvi sodišča ni mogoče ugibati le na podlagi zapisa v obrazložitvi.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00089544
ZODPol člen 71, 71/1, 71/2. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17, 17/1, 17/6. ZSPJS člen 32. KPJS člen 46.
plačilo razlike v plači - stalna pripravljenost - dodatek za stalno pripravljenost - policist - dosegljivost delodajalcu
Tožnik je bil v vtoževanem obdobju, čeprav mu pripravljenost formalno ni bila odrejena, skladno z vednostjo in pričakovanji nadrejenih oziroma toženke ter dolgoletno ustaljeno prakso, toženki tudi izven rednega delovnega časa na razpolago, in sicer ne zgolj v smislu dosegljivosti po telefonu, pač pa se je tudi dejansko vključeval v delo, ne le preko telefona, pač pa tudi na delovnem mestu ali drugem kraju, če oziroma ko je bilo to potrebno. Pravilno je ugodeno tožbenemu zahtevku za plačilo dodatka za stalno pripravljenost za čas, ko bi morala biti tožniku pripravljenost tudi formalno odrejena, pa mu ni bila.
ZPIZ-2 člen 3, 11. ZUP člen 2, 2/1. ZDSS-1 člen 72, 72/2, 75.
zavrženje tožbe - pretežnost zavarovanja - pravice iz obveznega zavarovanja - odločanje o pravici - ni upravna zadeva
Tožnica v zahtevi pri upravnem organu ni zahtevala samostojne pravice, ki bi pogojevala odločanje toženca z izdajo odločbe. Tožničina zahteva o informaciji glede obsega zavarovanja ne predstavlja upravne zadeve, saj obseg zavarovanja ni pravica iz obveznega zavarovanja, ki so naštete v 3. čl. ZPIZ-2. Ugotavlja se le v okviru odločanja o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Toženec bo ob podaji zahteve za priznanje katere izmed pravic, presojal izpolnjevanje pogojev in opravil eventualno odmero pripadajoče dajatve. Tožnica bo ob morebitnem nestrinjanju z odločbo, s katero bo odločeno o konkretni pravici, imela na voljo vsa pravna sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00089531
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 356, 365, 365-3. ZIZ člen 270, 272. ZIUZDS člen 36, 36/2. ZDSS-1 člen 70.
enako varstvo pravic - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - začasna odredba - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Sodišče je s tem, ko je pri odločitvi o predlogu upoštevalo odgovor toženca, ne da bi tožnici omogočilo, da se do njega opredeli, zagrešilo kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave.
Odločilno dejstvo pri presoji utemeljenosti predlagane začasne odredbe je, ali so izpolnjeni pogoji za zadrževanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in posledično ni izkazan obstoj terjatve, ki je predmet spora, tj. pravica do nadomestila v času začasne nezmožnosti za delo. Na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS) zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca.
invalid III. kategorije invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - definicija invalidnosti
Pri tožniku do 9. 4. 2024 (datum izdaje drugostopenjske odločbe toženca), ni prišlo do izgube delovne zmožnosti, temveč je še naprej podana III. kategorija invalidnosti v nespremenjeni obliki od 13. 9. 2019 dalje. V navedenem obdobju ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja v taki meri, da bi vplivalo na spremembo delazmožnosti. Zdravstveno stanje se ni poslabšalo v taki meri, da bi vplivalo na samo invalidnost, kar pomeni, da s tem niso izpolnjeni pogoji za razvrstitev tožnika v II. oziroma I. kategorijo invalidnosti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/1, 233/3.
začasna nemožnost za delo - preostala delovna zmožnost - invalid III. kategorije invalidnosti - padec z lestve
Glede na to, da je bila tožniku že izdana odločba ZPIZ, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, je potrebno upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 233. člena Pravil OZZ, kjer je določeno, da se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na delo, ki ga zavarovanec opravlja po pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je zavarovan, oziroma iz naslova opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan za pravico do denarnega nadomestila in ob upoštevanju preostale delovne zmožnosti v skladu z izvršljivo odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožnik v spornem obdobju za pridobitno delo ni bil zmožen niti z upoštevanjem razbremenitev, ki jih je podala invalidska komisija.
Sodišče prve stopnje je pravilno skladno s tretjim odstavkom 188. člena ZPP postopek ustavilo zaradi umika tožbe. Štelo je, da je tožnik umaknil tožbo zaradi sklenitve izvensodne poravnave takoj, ko je toženka z njo izpolnila zahtevek, zato toženki na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP ni dolžan povrniti stroškov postopka. Ker toženkini stroški, ki so ji nastali po umiku, niso stroški, ki bi ji nastali po tožnikovi krivdi ali naključju, ki se mu je primerilo (prvi odstavek 156. člena ZPP), jih tožnik ni dolžan povrniti.
začasna nezmožnost za delo - poškodba delavca pri delu - trajna nezmožnost za delo zavarovanca - invalidnost
Tožnikova zmožnost za delo je bila presojana upoštevajoč delo "vratar I", ki ga je tožnik nazadnje opravljal. Neuspešen mora tako ostati nosilni pritožbeni očitek, da bi morala biti tožnikova delovna zmožnost presojana glede na delo, na katerem je prišlo do poškodbe pri delu, to je "pismonoša" in ne za delo "vratar I", ki ga je opravljal zgolj krajši čas. Pri začasni nezmožnosti za delo je pravno relevantno, katero delo je zavarovanec opravljal nazadnje in ne koliko časa je delo opravljal. Slednje je lahko pomembno pri ugotavljanju trajne nezmožnosti za delo oziroma invalidnosti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 244.
začasna nezmožnost za delo - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - predlog osebnega zdravnika - imenovani zdravnik - začasna zadržanost z dela
Osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena in od izdaje zadnje odločbe še ni preteklo 30 dni. To lahko stori le izjemoma, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca, kar dokazuje z dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. V tem primeru mora osebni zdravnik zavarovanca še isti dan napotiti na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Če imenovani zdravnik ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 3, 3/2.
regres za letni dopust - dokazovanje plačila - pavšalne navedbe
Ker toženka ni dokazala, da bi tožniku plačala celotni pripadajoči regres za dopust za leta 2019, 2020, 2021 in 2022, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo zahtevku tožnika v tem delu.
Toženka je v prvi pripravljalni vlogi glede plačila regresa navedla, da je tožniku regres plačala in navedla konkretne zneske (ki pa ne predstavljajo celotnega pripadajočega regresa), nato pa še, da pa je preostanek zneska tožnik prejel s kompenzacijo oziroma v drugačni obliki. Te navedbe so pavšalne. Toženka bi morala navesti kateri znesek, za katero leto je bil kompenziran oziroma plačan v kateri drugi obliki, ter za to predložiti dokaze, česar ni storila. Sodišče prve stopnje se zato ni bilo dolžno vsebinsko opredeliti do teh pavšalnih navedb toženke.
ZOFVI člen 119. ZSoll-UPB1 člen 11, 11/6, 12, 12/1, 12/1-6. ZOsn člen 86. ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - učitelj
Učitelji (torej tudi tožnik) so dolžni pripravljati sprotne učne priprave. Ta dolžnost izhaja iz 119. člena ZOFVI, ki določa, da delovna obveznost učitelja obsega tudi pripravo na pouk, ta pa zajema sprotno vsebinsko in metodično pripravo ter pripravo didaktičnih pripomočkov. Priprava sprotne učne priprave je spadala v delovno obveznost tožnika in bi moral z njo razpolagati na način, da jo lahko kadarkoli pokaže bodisi nadrejenemu bodisi nadzornemu organu. Že iz razloga, ker 6. 12. 2023 in 10. 1. 2024 sprotne učne priprave ni imel pri sebi (na delovnem mestu) in je zato ravnateljici na njeno zahtevo tedaj ni mogel pokazati, mu je bilo utemeljeno izdano pisno opozorilo pred odpovedjo. Zgoraj navedeni razlogi pa še ne omogočajo zaključka, da je pisno opozorilo v celoti neutemeljeno, saj ga je sodišče prve stopnje presojalo zgolj v omejenem delu, tj. glede tega, da tožnik učnih priprav ni imel pri sebi. Do (ne)utemeljenosti ostalih očitkov, ki izhajajo iz obrazložitve pisnega opozorila glede sprotnih učnih priprav in sestanka z dne 8. 1. 2024, se ni opredelilo.
začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - težko nadomestljiva škoda - pavšalne navedbe
Verjetnost terjatve tožnice je izkazana, ni pa izpolnjen nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ker tožnica ni dokazala verjetnosti obstoja ene izmed predpostavk, ki mora biti podana poleg pogoja iz prvega odstavka tega člena in sicer obstoja težko nadomestljive škode. Tožnica je le pavšalno navajala, da jo bosta otroka začela klicati po imenu, saj je skorajda ne vidita več, ni pa podala konkretnih trditev in dokazov, da gre pri tem za škodo, ki jo je težko nadomestiti. Enako velja tudi za škodo, ki bo nastala njej zaradi peturne vožnje večkrat na teden ob 12 urnih delovnikih (pomanjkanje spanca, stres, preobremenjenost in pregorelost).
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/1. ZDR-1 člen 200, 200/3.
predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - res iudicata - individualizacija spora, o katerem je bilo pravnomočno odločeno - objektivne meje pravnomočnosti
Za individualizacijo spora oziroma tožbenega zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, je treba upoštevati predvsem izrek sodbe in dejansko podlago sodbe. Od izdaje sodbe namreč ni več pomemben tožbeni zahtevek, ampak sodna odločba, s katero je bilo odločeno o tožbenem zahtevku. Ko je o zahtevku pravnomočno odločeno, ne gre več za vprašanje opredelitve tožbenega zahtevka, temveč za opredelitev objektivnih meja pravnomočnosti sodne odločbe: tožbeni predlog nadomesti izrek sodbe, ta pa se nanaša na dejansko stanje, kakršno je obstajalo ob koncu glavne obravnave.
Nova tožba z enakim tožbenim predlogom bi bila dopustna le, če bi izhajala iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o katere zahtevku je bilo že pravnomočno odločeno.
ZDR-1 člen 31, 33, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4. ZPP člen 286, 337.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - zagovor delavca - bolniška odsotnost delavca
Dvom tožnika o tem, kdaj se mora vrniti na delo, je bil odpravljen dne 22. 10. 2024 z vročitvijo sklepa o preklicu napotitve na čakanje na delo doma. Tožnik je bil od takrat dalje, torej z naslednjim dnem po prejemu sklepa, dolžan pričeti opravljati delo, kot svojo temeljno obveznost iz delovnega razmerja (33. člen ZDR-1), ter je bila kvečjemu na njem dolžnost, da se v primeru kakršnegakoli dvoma glede pričetka dela obrne na toženko.
Zgolj navedba delavca o zdravstvenih težavah ne zadostuje kot opravičilo za izostanek z zagovora. Za preložitev zagovora je potrebno konkretno obrazložiti zdravstvene težave in predložiti ustrezno medicinsko dokumentacijo. Bolniški stalež sam po sebi ne izključuje možnosti udeležbe delavca na zagovoru ali podaje pisnega zagovora.
ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 14, 16, 16/1, 22, 22/3. ZMEPIZ-1 člen 75, 80, 80-1. ZDR-1 člen 4, 4/1, 20, 20/3, 31, 31-8. ZPP člen 8.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - podlaga za zavarovalno razmerje - obvezno zavarovanje
Tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v obvezno zavarovanje, bil pa je družbenik in hkrati tudi poslovodna oseba v družbi A. d. o. o. Ker tožnik ni dokazal obstoja delovnega razmerja (ni šlo za odplačno razmerje) in je izpolnjen z zakonom določen pogoj iz prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, je tožniku utemeljeno priznana lastnost zavarovanca na tej podlagi.
ZDR-1 pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delodajalcu ne nalaga posebnih obveznosti. Poskusno delo pomeni vnaprej dogovorjen preizkus sposobnosti za delo, pri čemer je delavec že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi seznanjen, da bo ocenjen in da v primeru negativne ocene pogodba preneha po poenostavljenem postopku. Prav v tem je smisel poskusnega dela, zato zakonodajalec ni predvidel dodatnih formalnih postopkov, kot je na primer obvezni predhodni razgovor z delavcem. Obrazložena pisna ocena in poročilo je bilo tožnici vročeno skupaj z odpovedjo, zato dejstvo, da je bila tožnica o negativni oceni obveščena na sestanku 5. 3. 2025 zgolj ustno, ne more biti razlog za nezakonitost odpovedi.
Po drugem odstavku 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v odpovedi pisno navesti dejanski razlog zanjo. Odpoved, ki je predmet presoje, vsebuje konkretne okoliščine, na podlagi katerih je jasno, zakaj tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila, s čimer je zakonska zahteva izpolnjena. Takšna obrazložitev omogoča tudi sodni preizkus zakonitosti odpovedi.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-4, 42, 49, 49/5. ZPP člen 249.
nagrada za izvedenca - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - priloga - število prilog - naloge izvedenca
Skladno s prvim odstavkom 37. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih za študij spisa pripada sodnemu izvedencu pri obsegu od 501 do vključno 1000 strani spisa plačilo v višini 255,00 EUR. Obseg študija spisa po prvem odstavku zajema tudi priloge, ki jih je treba preučiti za izdelavo izvida in mnenja.
Neutemeljeno je zatrjevanje, da sodni izvedenec ni opravil strokovnega dela, na podlagi katerega bi bil upravičen do nagrade in stroškov, ker ni odgovoril na vsa vprašanja sodišča prve stopnje. Izvedenec je v mnenju jasno navedel, zakaj ni mogel odgovoriti na vsa vprašanja sodišča, zaradi česar ni utemeljeno stališče, da svojega dela sploh ni opravil in mu zato nagrada za pisno mnenje ne gre.
Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje priznalo sodnemu izvedencu nagrado za izdelavo pisnega izvida in mnenja v previsokem znesku (525,00 EUR). Dejstvo, da je bilo za pripravo mnenja potrebno specifično znanje na več področjih in poznavanje mednarodnih pogodb, evropske zakonodaje ter specifično znanje, ki se nanaša na delo voznika, upravljanje s tahografom, uporabo preverjenim in branjem digitalno zapisanih informacij oziroma branje izpisov iz voznikovih kartic in digitalnega tahografa, na kar se sklicuje sodni izvedenec v odgovoru na pritožbo, samo zase ne pomeni, da je šlo za zelo zahtevno mnenje, saj mora že za mnenje običajne zahtevnosti sodni izvedenec za cestni promet to znanje imeti oziroma poznati navedene predpise.